tag:blogger.com,1999:blog-56472345207069270142024-03-14T09:52:56.971+01:00INKLUZIJA ZA ODPRTO DRUŽBOBlog nastaja v okviru projekta, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, prednostna naložba Aktivno vključevanje, tudi za spodbujanje enakih možnosti ter aktivne udeležbe in povečanje zaposljivosti.Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comBlogger443125tag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-81610553388849623122024-03-14T09:49:00.005+01:002024-03-14T09:52:18.000+01:00Življenje v očeh invalida - 4. del<p><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:View>Normal</w:View>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves/>
<w:TrackFormatting/>
<w:HyphenationZone>21</w:HyphenationZone>
<w:PunctuationKerning/>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:DoNotPromoteQF/>
<w:LidThemeOther>SL</w:LidThemeOther>
<w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian>
<w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:SnapToGridInCell/>
<w:WrapTextWithPunct/>
<w:UseAsianBreakRules/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:SplitPgBreakAndParaMark/>
<w:EnableOpenTypeKerning/>
<w:DontFlipMirrorIndents/>
<w:OverrideTableStyleHps/>
</w:Compatibility>
<m:mathPr>
<m:mathFont m:val="Cambria Math"/>
<m:brkBin m:val="before"/>
<m:brkBinSub m:val="--"/>
<m:smallFrac m:val="off"/>
<m:dispDef/>
<m:lMargin m:val="0"/>
<m:rMargin m:val="0"/>
<m:defJc m:val="centerGroup"/>
<m:wrapIndent m:val="1440"/>
<m:intLim m:val="subSup"/>
<m:naryLim m:val="undOvr"/>
</m:mathPr></w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false"
DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="375">
<w:LsdException Locked="false" Priority="0" QFormat="true" Name="Normal"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 9"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 7"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 8"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 9"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Normal Indent"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="footnote text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="annotation text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="header"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="footer"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index heading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="35" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="caption"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="table of figures"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="envelope address"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="envelope return"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="footnote reference"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="annotation reference"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="line number"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="page number"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="endnote reference"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="endnote text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="table of authorities"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="macro"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="toa heading"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="10" QFormat="true" Name="Title"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Closing"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Signature"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="Default Paragraph Font"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text Indent"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Message Header"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="11" QFormat="true" Name="Subtitle"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Salutation"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Date"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text First Indent"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text First Indent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Note Heading"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text Indent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text Indent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Block Text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Hyperlink"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="FollowedHyperlink"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="22" QFormat="true" Name="Strong"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="20" QFormat="true" Name="Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Document Map"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Plain Text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="E-mail Signature"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Top of Form"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Bottom of Form"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Normal (Web)"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Acronym"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Address"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Cite"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Code"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Definition"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Keyboard"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Preformatted"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Sample"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Typewriter"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Variable"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Normal Table"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="annotation subject"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="No List"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Outline List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Outline List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Outline List 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Simple 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Simple 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Simple 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Colorful 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Colorful 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Colorful 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 7"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 8"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 7"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 8"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table 3D effects 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table 3D effects 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table 3D effects 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Contemporary"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Elegant"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Professional"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Subtle 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Subtle 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Web 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Web 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Web 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Balloon Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="Table Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Theme"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" Name="Placeholder Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" QFormat="true" Name="No Spacing"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" Name="Revision"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="34" QFormat="true"
Name="List Paragraph"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="29" QFormat="true" Name="Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="30" QFormat="true"
Name="Intense Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="19" QFormat="true"
Name="Subtle Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="21" QFormat="true"
Name="Intense Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="31" QFormat="true"
Name="Subtle Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="32" QFormat="true"
Name="Intense Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="33" QFormat="true" Name="Book Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="37" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="Bibliography"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="TOC Heading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="41" Name="Plain Table 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="42" Name="Plain Table 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="43" Name="Plain Table 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="44" Name="Plain Table 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="45" Name="Plain Table 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="40" Name="Grid Table Light"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46" Name="Grid Table 1 Light"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51" Name="Grid Table 6 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52" Name="Grid Table 7 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46" Name="List Table 1 Light"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51" Name="List Table 6 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52" Name="List Table 7 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Mention"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Smart Hyperlink"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Hashtag"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Unresolved Mention"/>
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]--><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Nasveti za
srečanja z invalidi</span></p><p class="MsoListParagraphCxSpFirst" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18pt;"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;"></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgtg1tqdUZjpr_VBuoxrOkFYITq1tngymNG6T40UkkkVqC9SURHMIAjZki3vOkzWc5fPUo2jKOmSDno5umxSZPf2uz147tnjCptcyIAwBgn37VS3ZYdI4LK-9OTs38280uv40usf0sTBt-IBVPzTEqVk6wbpru6kMbNCsNMoYMOd5M_KDM-unZDsiRlP3c/s940/Za%20blog.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="788" data-original-width="940" height="173" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgtg1tqdUZjpr_VBuoxrOkFYITq1tngymNG6T40UkkkVqC9SURHMIAjZki3vOkzWc5fPUo2jKOmSDno5umxSZPf2uz147tnjCptcyIAwBgn37VS3ZYdI4LK-9OTs38280uv40usf0sTBt-IBVPzTEqVk6wbpru6kMbNCsNMoYMOd5M_KDM-unZDsiRlP3c/w207-h173/Za%20blog.png" width="207" /></a></div><br /><p></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Hej!</span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Danes bom predstavila pet<span style="color: red;">
</span>nasvetov, ki jih lahko upoštevate ob srečanju z invalidom.</span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;"> </span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">1. Vključite nas v pogovor.</span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">2. Če vas stvari zanimajo, vprašajte. Razložili vam
bomo.</span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">3. Velikokrat, ko grem ven, ljudje buljijo vame. Ne
počnite tega, prosim.</span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">4. Ob naši prisotnosti se obnašajte normalno. Vsi
invalidi smo namreč ljudje, ne pa eni vesoljci, ki bi se jih morali bati.
Invalidnost ni nalezljiva!</span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">5. Če potrebujemo pomoč, vam bomo povedali, kaj in
kdaj jo potrebujemo.</span></p><p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;"> </span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Hvala!</span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpLast"><span style="font-size: 14pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Vaša dijakinja</span></p>
<p> </p>Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-22550962473340811862024-03-11T08:34:00.003+01:002024-03-11T08:34:32.592+01:00Nagrada za drugačnost<p> Dušan Rutar</p><p><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:View>Normal</w:View>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves/>
<w:TrackFormatting/>
<w:HyphenationZone>21</w:HyphenationZone>
<w:PunctuationKerning/>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:DoNotPromoteQF/>
<w:LidThemeOther>SL</w:LidThemeOther>
<w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian>
<w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:SnapToGridInCell/>
<w:WrapTextWithPunct/>
<w:UseAsianBreakRules/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:SplitPgBreakAndParaMark/>
<w:EnableOpenTypeKerning/>
<w:DontFlipMirrorIndents/>
<w:OverrideTableStyleHps/>
</w:Compatibility>
<m:mathPr>
<m:mathFont m:val="Cambria Math"/>
<m:brkBin m:val="before"/>
<m:brkBinSub m:val="--"/>
<m:smallFrac m:val="off"/>
<m:dispDef/>
<m:lMargin m:val="0"/>
<m:rMargin m:val="0"/>
<m:defJc m:val="centerGroup"/>
<m:wrapIndent m:val="1440"/>
<m:intLim m:val="subSup"/>
<m:naryLim m:val="undOvr"/>
</m:mathPr></w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false"
DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="375">
<w:LsdException Locked="false" Priority="0" QFormat="true" Name="Normal"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 9"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 7"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 8"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 9"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Normal Indent"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="footnote text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="annotation text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="header"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="footer"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index heading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="35" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="caption"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="table of figures"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="envelope address"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="envelope return"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="footnote reference"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="annotation reference"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="line number"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="page number"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="endnote reference"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="endnote text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="table of authorities"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="macro"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="toa heading"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="10" QFormat="true" Name="Title"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Closing"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Signature"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="Default Paragraph Font"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text Indent"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Message Header"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="11" QFormat="true" Name="Subtitle"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Salutation"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Date"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text First Indent"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text First Indent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Note Heading"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text Indent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text Indent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Block Text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Hyperlink"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="FollowedHyperlink"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="22" QFormat="true" Name="Strong"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="20" QFormat="true" Name="Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Document Map"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Plain Text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="E-mail Signature"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Top of Form"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Bottom of Form"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Normal (Web)"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Acronym"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Address"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Cite"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Code"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Definition"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Keyboard"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Preformatted"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Sample"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Typewriter"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Variable"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Normal Table"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="annotation subject"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="No List"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Outline List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Outline List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Outline List 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Simple 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Simple 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Simple 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Colorful 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Colorful 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Colorful 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 7"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 8"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 7"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 8"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table 3D effects 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table 3D effects 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table 3D effects 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Contemporary"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Elegant"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Professional"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Subtle 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Subtle 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Web 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Web 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Web 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Balloon Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="Table Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Theme"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" Name="Placeholder Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" QFormat="true" Name="No Spacing"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" Name="Revision"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="34" QFormat="true"
Name="List Paragraph"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="29" QFormat="true" Name="Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="30" QFormat="true"
Name="Intense Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="19" QFormat="true"
Name="Subtle Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="21" QFormat="true"
Name="Intense Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="31" QFormat="true"
Name="Subtle Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="32" QFormat="true"
Name="Intense Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="33" QFormat="true" Name="Book Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="37" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="Bibliography"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="TOC Heading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="41" Name="Plain Table 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="42" Name="Plain Table 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="43" Name="Plain Table 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="44" Name="Plain Table 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="45" Name="Plain Table 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="40" Name="Grid Table Light"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46" Name="Grid Table 1 Light"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51" Name="Grid Table 6 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52" Name="Grid Table 7 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46" Name="List Table 1 Light"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51" Name="List Table 6 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52" Name="List Table 7 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Mention"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Smart Hyperlink"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Hashtag"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Unresolved Mention"/>
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Navadna tabela";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:8.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:107%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri",sans-serif;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-language:EN-US;}
</style>
<![endif]-->
</p><p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;">Letošnjega oskarja za najboljšo žensko vlogo je dobila Emma Stone. Njen
lik je Bella Baxter, ki nastopa v filmu z naslovom <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Nesrečna bitja </i>(Poor Things). To je pripoved o drugačnosti, o drugačni
osebi, o drugačni ženski, o drugačnem človeku v svetu, v katerem je veliko
predsodkov, krivičnih razlik med ljudmi, ujetosti v dolgočasne vsakdanje rutine
in izkoriščevalske medsebojne odnose. Bella je drugačna, zlasti pa je pomembno,
da v tej drugačnosti tudi vztraja; ne pride ji na misel, da bi prenehala biti
drugačna, in vseeno ji je, kaj si o njeni drugačnosti mislijo <i style="mso-bidi-font-style: normal;">drugi ljudje</i>.<span></span></p><a name='more'></a><p></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;">Njeno drugačnost razumemo, če dojamemo pomen predsodkov, ki jih imajo
ljudje, in njihove funkcije v vsakdanjem življenju, in če se lotimo
razmišljanja o enakosti oziroma egalitarnosti, dodamo pa še možnost, da se človek
osvobodi od tega, kar ga v najboljšem primeru ovira, da bi dobro živel, v najslabšem
pa počasi uničuje.</p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;">Bella ne pozna predsodkov svojega časa in ne kaže najmanjšega interesa, da
bi se jih priučila, svobodno raziskuje svoje telo in odkriva užitke. Zelo hitro
se uči o svetu, v katerem živi, to pa pomeni, da spoznava predsodke, ki jih
imajo ljudje, spoznava nepravičnosti v njihovih medsebojnih odnosih, zlasti pa
ji je vse bolj jasno, da se hoče zavzemati za enakost.</p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;">Zakaj se hoče zavzemati za enakost, če pa je očitno, da so ljudje različni?
Zakaj jih ne pusti pri miru in raje živi v miru svoje (drugačno) življenje?</p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"><span class="rynqvb">Zavzemati se hoče zato, ker je drugi ljudje, zlasti
moški, ne pustijo pri miru in jo izkoriščajo. Naj se pusti izkoriščati? Seveda
ne. Zgornje vprašanje bi zato morali najprej zastaviti moškim, ne njej.</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"><span class="rynqvb"></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"><span class="rynqvb">O njenem zavzemanju pa izvemo veliko več, če si natančno
ogledamo, kaj dela in zagovarja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"><span class="rynqvb"></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"><span class="rynqvb">Zagovarja intelektualno in psihološko moč; ima eno in
drugo.</span> Intelektualna moč pomeni, da ne moreš več nazaj, ko
spoznaš, kaj je dobro in kaj ni, to pa pomeni, da nisi več zmožen za zlo. Psihološka
moč pomeni, da vztrajaš pri tem, kar si spoznal, da je dobro, in se ne pustiš
zapeljati. To je čisto preprosto. </p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"><span class="rynqvb"></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;"><span class="rynqvb">Bella je ženska, ki skozi raziskovanje tega, kar imajo
ljudje med seboj, hitro odrašča in postaja vse modrejša. Napreduje in z njenim
napredkom se oblikuje drugačen svet od tega, v katerem obstajajo predsodki, medsebojno
izkoriščanje in prazne vsakdanje rutine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;">Nazadnje jo vidimo s knjigo v roki. Ne po naključju.</p>
<p class="MsoNormal"> </p>
<p class="MsoNormal"> </p>
Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-89720369089624740262024-02-27T09:03:00.004+01:002024-02-29T12:59:57.269+01:00Življenje v očeh invalida - 3. del<p> Obiskovanje javnih ustanov <br /><br /> </p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhTOW4sihhOvkUx2e15FnSt5Jy4Yp_6KC8pQbPFtLLAgftQXTg_WZAeRk_rCyABzRX3Qho4BBGzDAMcCYqC01N5cJfG8yMXhonagklmSzchVyzQQv-e94R11Ih5dbT-d82sMTbPP6gzqeL_XOMRR2ex7-sKMhiNt97WU7XBYvaqtcWMCKR6s0s7i9gTMTQ/s940/Za%20blog.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="788" data-original-width="940" height="161" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhTOW4sihhOvkUx2e15FnSt5Jy4Yp_6KC8pQbPFtLLAgftQXTg_WZAeRk_rCyABzRX3Qho4BBGzDAMcCYqC01N5cJfG8yMXhonagklmSzchVyzQQv-e94R11Ih5dbT-d82sMTbPP6gzqeL_XOMRR2ex7-sKMhiNt97WU7XBYvaqtcWMCKR6s0s7i9gTMTQ/w192-h161/Za%20blog.png" width="192" /></a></div><p></p><p>Hej! <br /><br />Danes bomo govorili o obiskovanje različnih ustanov s pomočjo vozička. <br /><br />Gibalno ovirani nimamo tako velike izbire aktivnosti zaradi različnih fizičnih ovir. Prva stvar, ki jo doma pogledamo ob obisku novega kraja, je prilagojenost. Vedeti moramo, če imajo dvigalo (več nadstropij) oziroma klančino. Imam tudi nekaj slabih izkušenj. Predstavila bom dva taka dogodka. <span></span></p><a name='more'></a>1. Ko sem bila mlajša, sem bila navdušena nad risanko <i>Heidi</i>, ki je živela v Švicarskih Alpah. Enkrat smo s šolo šli v Mestni muzej v Kamniku. Veselila sem se, da bom lahko obiskala razstavo o Veliki Planini. Ko smo končali z delavnicami, sem seveda želela pogledati tudi tisto razstavo. Naša vodička po muzeju je prišla do mene in mi povedala, da je razstava v drugem nadstropju in da stavba nima dvigala. Bila sem vidno razočarana. Nato je gospa prinesla knjigo o Veliki Planini in mi razlagala o planšarjih. Potem sem bila boljše volje. <br /><br />2. Februarja sem se odločila, da bi šla v kino. Izbrala sem si film <i>Gajin svet 2</i>, ki se je predvajal le še v Koloseju Ljubljana. Ko sem prišla tja, sem šla do dvigala. 'Sto let' sem čakala zunaj na mrazu. Sporočili so, da dvigalo spet ne dela in so ga poskusili popraviti. Počakali smo, a jim ga ni uspelo popraviti. Neki mladenič me je nato odpeljal do dvigala za dostavo, od tam pa mimo garderob zaposlenih, na koncu pa sem zapeljala ob zadnji strani pulta s kokicami. <br /><br />To ni bilo prvič, da sem obiskala ta kino na tak kompliciran način. <br /><br />Zdi se mi pomembno, da so šole, muzeji, kinodvorane in nenazadnje tudi predsedniška palača (kjer smo tudi imeli prigodo z okvaro dvigala) ter ostale javne ustanove prilagojene invalidom. Imeti bi morali tudi opremo, ki je redno servisirana, ne pa, da ugotovijo da ne dela, ko jo nekdo potrebuje. <br /><br />Vaša dijakinja <br /><p></p>Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-5863537486511617582024-02-26T09:37:00.003+01:002024-02-26T09:37:45.204+01:00V istem čolnuDušan Rutar<br /> <br /><i>Ti si še otrok, tega ne smeš čutiti. Ne smeš tako misliti. Ne smeš se tako obnašati. Zakaj ne moreš biti kot sosedov otrok, poglej, kako je priden?</i> Take izjave poslušam vedno znova, ko se pri meni oglasijo z željo po pogovoru otroci in mladostniki, obremenjeni z občutki krivde. <i>Zakaj ne smem tako čutiti? Zakaj ne smem tako misliti? Zakaj bi moral biti podoben sosedovemu otroku, jaz bi bil raje podoben samemu sebi?</i> Potem jih povabim k pogovoru. <span><a name='more'></a></span>Morda je res najboljši način medsebojnega spoznavanja, razumevanja in sprejemanja tisti, ki ga na svojih predavanjih in v svojih knjigah predlaga Alain de Botton. Predlaga namreč obrat v načinu, kako se ljudje pogosto naslavljajo drug na drugega. To delajo bodisi tako, da skušajo narediti vtis na drugega, češ poglejte, kako pameten, pomemben etc. sem, bodisi tako, da se prepričujejo, kdo več ve, kdo je na kakem področju življenja boljši, uspešnejši, premožnejši, kdo je bolj <i>normalen</i>. Alain de Botton predlaga, da zamenjamo ploščo. Kaj torej predlaga? <br /><br /> Predlaga, da se vsaj malo zazremo vase. Kaj ugotovimo, ko to naredimo? Spoznamo, da imamo v sebi strahove, da smo v življenju kdaj pa kdaj negotovi, da se ne znajdemo, da ne vemo, kako rešiti določene probleme, da imamo svoje muhe in posebnosti, ki gredo komu na živce, da se včasih ne obvladamo, da ne razumemo niti sebe in svojih odzivov na druge ljudi, da nas kdaj tlači nočna mora, da je na svetu cel kup stvari, ki jih v resnici ne razumemo, da kdaj ne vemo, zakaj nekaj čutimo, da se ne moremo znebiti določenih misli, spominov, čustev, da se primerjamo z drugimi in se obremenjujemo z njihovo domnevno uspešnostjo, ne da bi natančno vedeli, zakaj to počnemo. <br /><br /> Ko to spoznavamo in sprejemamo sebe, postajamo skromnejši, hkrati pa domnevamo, da podobno kot za nas velja tudi za druge ljudi. Da smo torej verjetno v istem čolnu. Da je življenje zahtevno že samo po sebi in da si ga včasih še dodatno otežujemo. Da ni lahko živeti z drugim človekom, da se vedno znova v nečem ne razumemo, čeprav si želimo, da bi se razumeli, da so nesporazumi na dnevnem redu. <br /><br /> <br />A ko si vse to priznamo, smo že nekoliko osvobojeni. Zavedamo se, da se nam ni treba hvaliti pred drugimi, da ne potrebujemo nekakšnega dokazovanja, kako pomembni in <i>normalni </i>smo. Torej odstopimo od takega vedenja in ravnanja. Do drugih ljudi postanemo prijaznejši in jim damo več prostora, ko se srečamo. Poslušamo jih in smo hvaležni, da smo skupaj. <br /><br /> Manj si lažemo in manj lažemo drugim, kako dobro nam gre, kako zadovoljni smo s seboj in s svojim življenjem. In si želimo, da bi se pogovarjali o tem. Mislim, zares pogovarjali, ne čvekali in zapravljali čas s šopirjenjem, ker smo nekje globoko v jedru vsi enaki. <br /><br /> <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-1000993871835149092024-02-13T08:15:00.011+01:002024-02-29T13:00:25.894+01:00Življenje v očeh invalida - 2. del <p>Osebna asistenca </p><p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiJ7loKvsfOV_p5IgrFIXK7-Vz9itPoyfCPiikP253fpFl49SO-B6MuG6gzw0TVDk76C9M3qSHSrsSyQ28x4rHGxStgXGXsUeWvn5UlQnS59xDiRj7vd42B8RLO7EacCubkiOlk6yZeyUElemtd9EgOMg-rIQQom_dl8SFR0E1d5I1ukTPNQ6dkabfYTMc/s940/Za%20blog.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="788" data-original-width="940" height="135" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiJ7loKvsfOV_p5IgrFIXK7-Vz9itPoyfCPiikP253fpFl49SO-B6MuG6gzw0TVDk76C9M3qSHSrsSyQ28x4rHGxStgXGXsUeWvn5UlQnS59xDiRj7vd42B8RLO7EacCubkiOlk6yZeyUElemtd9EgOMg-rIQQom_dl8SFR0E1d5I1ukTPNQ6dkabfYTMc/w161-h135/Za%20blog.png" width="161" /></a></div><br /> Hej, <br /><br />danes bomo govorili o osebni asistenci. <br /><br /> Kaj sploh je osebna asistenca? <br /><br />Poglejmo si na praktičnem primeru. <span><a name='more'></a></span><i>Luna je že od rojstva na vozičku. Stara je 20 let. Pri dopolnjenih 18. letih je s pomočjo države dobila možnost, da ji lahko v vsakdanjem življenju pomaga osebni asistent. Za službo se je prijavil Iztok. Iztok se je od Lunine mame naučil, kako naj skrbi za Luno. Zdaj ji lahko pomaga pri hranjenju, umivanju itd. Iztok ni Lunin edini asistent. Luna ima odobreno 24 urno asistenco. Iztok se tako menjava še z dvema asistentoma. Ko je bila Luna stara 18 let, je k njej prišla posebna komisija, ki je ocenila, koliko pomoči potrebuje. S tem, da ima Luna več asistentov, je njena mama razbremenjena, hkrati pa občasno še vedno priskoči na pomoč, ko je kateri od asistentov odsoten ali zboli. Luna je zdaj bolj samostojna, z Iztokom sta prijatelja. Najbolj je zadovoljna, ko gresta skupaj v kino. <br /></i><br />Zgornji odstavek je izmišljen. <br /><br />Zdaj vemo, kaj je osebna asistenca. <br /><br />Vaša dijakinja <p></p><br />Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-47353404379968809652024-02-02T10:11:00.007+01:002024-02-02T10:11:51.760+01:00Sodelovanje s starši: kar sem, sem zaradi drugih Dušan Rutar<br /><br />Ko postanemo starši, ko se nam torej rodi otrok, si je dobro priznati, da ne vemo, kaj pomeni biti dober starš. Lahko namreč preberemo vse knjige o starševstvu in povprašamo za mnenje številne ljudi, pa še vedno ne bomo dobri starši. Morda bomo vedeli, kakšni naj bi bili, toda v praksi bo precej drugače. Eno je namreč vedeti, kako biti dober starš, drugo je biti dober starš. <span><a name='more'></a></span>In vselej je dobro spoznati, kakšni so bili naši starši do nas, ko smo bili še otroci in so nas vzgajali, mi pa smo se od njih učili vedenjskih vzorcev, čustvovanja, sklepanja in vsega drugega. Staro spoznanje pravi, da so ljudje kot žrtve žrtve drugih žrtev. <br /><br /> Kot starši imamo pred tako seboj izjemno težko nalogo, kako razumeti otroka iz njegovega zornega kota. Ne iz našega, ker otrok gleda svet in ga razume precej drugače kakor mi. Naloga starša je, da se spusti na otrokovo raven, v njegov svet in poskuša razumeti svet, kot ga dojema in razume sam. To je zahtevna naloga celo tedaj, ko si vzamemo dovolj časa in smo pozorni in potrpežljivi. <br /><br /> Slabo je, ko nimamo časa oziroma si ga ne vzamemo, ker se nam nekam mudi ali smo zaposleni. Na otroka gledamo s svojimi očmi in se čudimo, da sveta ne dojame in razume tako kot mi. In kje je zapisano, da ga ravno mi zares dobro razumemo? <br /><br /> Kot starši bi se morali vsak dan vprašati, ali je resnično, kar ponujamo otroku, kar zastopamo in reprezentiramo zanj. Zakaj bi nas namreč zanimalo, kar ni res, in zakaj bi moralo otroka zanimati, kar ni res? Resnično, morda je izgubljanje nekaterih iluzij najboljše, kar se nam kot staršem lahko zgodi. <br /><br /> Koliko je besed, ki jih izrečemo, a jih ne čutimo? Za koliko stvari skrbimo, medtem ko smo brezbrižni do lastnih otrok in do sebe? Predmeti nimajo duše. <br /><br /> Starši velikokrat rečejo, da ne razumejo svojega otroka. Zdi se jim, da se obnaša na nerazumen, neracionalen, čuden način. Včasih dodajo, da je z otrokom gotovo nekaj narobe. Vprašanje pa je, če je njihovo sklepanje pravilno. Morda je zgolj prehitro. Zakaj je tako? <br /><br /> Tako je zato, ker lahko vsako otrokovo vedenje pojasnimo. Pravimo, da vselej obstaja logika, ki nam pomaga pojasniti ga. Morda je na začetku nevidna, morda je ne prepoznamo, ker je šifrirana, vendar to še ne pomeni, da ne obstaja. <br /><br /> Tudi če razmišljamo o sebi in svojem vedenju, se nam lahko kdaj pa kdaj zdi, da je nerazumno in čudno, celo bizarno. Potem se potrudimo in, denimo s pomočjo psihologa, ugotovimo, da ima naše aktualno vedenje korenine v preteklosti, v otroštvu. Enako velja za otroka. <br /><br /> Otrok ima v glavi možgane, ki omogočajo zaznavanje, razumevanje in pojasnjevanje sveta. Izjemno hitro se učijo, zato ne bi smeli prehitro sklepati, da ni dovolj pameten. Je dovolj pameten, dogaja se nekaj drugega. <br /><br /> Če se otrok boji teme in sporoča staršem, da je v omari bavbav, je njegovo razmišljanje zelo racionalno in logično. Evolucijsko je bilo za ljudi dolga tisočletja zelo koristno bati se teme, ker nikoli niso mogli vedeti, ker v temi ne vidijo dobro, kaj se skriva v njej in jih lahko ogrozi. V tem primeru je strah zelo pametna in razumna zadeva. In ko gledajo odrasli ljudje grozljivko, deluje natanko isti mehanizem, zato so pripravljeni biti prestrašeni. Če ne bi bilo tega mehanizma, grozljivke preprosto ne bi delovale. <br /><br /> Vedno torej obstaja logika, le potruditi se moramo in jo odkriti. Odkrijemo pa jo le, če si vzamemo čas in otroku prisluhnemo. Če ne prisluhnemo, ne moremo dobro slišati in če ne slišimo dobro, sklepamo prehitro ali pa narobe. Otrok nam za tako sklepanje gotovo ni hvaležen. <br /><br /> <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-51227464555354538602024-01-25T09:29:00.003+01:002024-01-25T09:29:35.380+01:00Sodelovanje s starši: kar sporočajo otroci staršem - 3. del Dušan Rutar<br /><br /> Ko se kot odrasli ljudje spominjamo otroštva, na primer v terapiji ali analizi, se začnemo boleče zavedati, kako nenavaden čas je bil to, čeprav smo bili dolgo močno prepričani, da smo imeli lepo otroštvo. <span><a name='more'></a></span>V resnici pa smo bili velikokrat zmedeni, bilo nas je strah vrste stvari, večine zadev okoli sebe nismo razumeli, včasih smo bili osamljeni, zlasti pa smo živeli v okoliščinah, v katerih pogosto nismo zmogli tega, kar so pričakovali odrasli od nas. Veliko pričakovanj in zahtev je presegalo naše sposobnosti in zmožnosti, odrasli velikokrat preprosto niso razumeli, kaj zares zmoremo in česa ne zmoremo. Ne zato, ker bi bili trmasti ali bi se odločili, da nečesa ne bomo naredili, temveč zato, ker so pričakovanja kratko malo presegala naše sposobnosti. <br /><br /> Morda je eno temeljnih spoznanj, do katerih se dokopljemo na tak način, to, da kot otroci nismo bili sami krivi ali odgovorni za neuspehe, nered, kaos, težave in probleme, ki so nastajali. Šele kot odrasli ljudje za nazaj spoznavamo, da je bila porazdelitev krivde in odgovornosti pogosto nepravična, kajti večji del odgovornosti bi morali prevzeti starši in drugi odrasli ljudje, ne pa mi sami. Niso je prevzeli, temveč so nas kritizirali, nas krivili za vse mogoče in še nalagali krivdo na naša ramena, češ da se ne trudimo dovolj, da smo trmasti egoisti in da smo premalo hvaležni za vse, kar so naredili za nas. <br /><br /> Nepravična porazdelitev odgovornosti je vodila v zmotno razmišljanje, kaj vse smo naredili narobe, za kaj vse smo krivi, glede česa se nismo dovolj potrudili, čeprav bi se domnevno morali. Začeli smo se obremenjevati s krivdo, ki sploh ni bila naša, sprejemali smo jo, začutili smo nevrednost, kot da je krivda samo naša. Bili pa smo zgolj otroci. <br /><br /> Ko smo odraščali, smo bili zaradi vsega tega vse manj prijazni do sebe, jezili smo se nase, češ da se premalo trudimo, da nimamo dovolj močne volje, da smo leni in nesposobni egoisti. Skušali smo biti bolj vzdržljivi in močnejši, a se ni vselej izšlo. Veliko je bilo osamljenosti in občutkov, da nas odrasli še vedno ne razumejo in ne poslušajo. Imeli smo občutek, ki ni hotel izginiti, da ne verjamejo v nas ali pa verjamejo premalo, pa tudi občutek, da ne razumejo naše ranljivosti. <br /><br /> Nastajala je vrzel med tem, kar smo čutili globoko v sebi, da smo v resnici, in tem, kar je nastajalo na površju, tam, kamor je bil najpogosteje usmerjen pogled. Vrzel je spremljal občutek strahu, tesnobe, tudi groze. Nismo ga razumeli, bili smo premajhni. Bali smo se, da bo kdo odkril, kaj se zares dogaja znotraj nas, pod površjem, pod masko, ki smo si jo skušali nadeti – če bi se to zgodilo, bi nas bilo neskončno sram. Znašli smo se v pasti, iz katere nismo znali, bili smo zmedeni in negotovi. Skrivali smo prava občutja, prava čustva in prave misli, ker nas je bilo strah, da se bo kdo norčeval iz nas ali nas imel za neumne. <br /><br /> Upali smo, da nas bodo odrasli sprejemali in razumeli, bali smo se neuspeha, a se je ta vseeno zgodil. Potem smo še bolj verjeli, da je krivda zanj samo naša. <br /><br /> Takrat še nismo mogli vedeti, da je v življenju tako, da se vedno znova kaj zalomi, da odnosi med ljudmi niso vedno lepi in čudoviti in romantični, da nas nekateri družinski člani in sorodniki nikoli ne bodo razumeli ali imeli dovolj radi, da bomo imeli vse življenje nekaj sovražnikov, da se nekateri ljudje nikoli ne bodo postavili na našo stran niti takrat, ko bo na naši strani resnica, in bodo zaradi tega krivični do nas, da bodo vedno obstajali ljudje, ki dvomijo v nas, da nekaterim nikoli ne bomo všeč in da so tam zunaj tudi sadisti, psihopati in zlobni ljudje. Ne zato, ker so se tako odločili, temveč zato, ker so ranljivi in poškodovani tudi sami. <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-43222930453004983182024-01-22T14:35:00.005+01:002024-03-14T09:46:03.458+01:00Življenje v očeh invalida - 1. del<p> <br />Uvod in prigoda na Bledu <br /><br /></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhW07EpQXL2PPJGRtZA3JEgedKtZ_mk9VlgC8jf_NHl8xh4lM886oa1Q1gVU3208vvqOKA5qdxqBAhE8nnuw5K0nQ4BXq6djhjxHOKcTGGKWqWo47wegMQY_jPrl0LeWM0ObuQHBpZ4qJv44gLNnYnlnevNp3J4l6xsFpQr6uMLUll10kPFYh1LC7yKivA/s940/Za%20blog.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="788" data-original-width="940" height="170" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhW07EpQXL2PPJGRtZA3JEgedKtZ_mk9VlgC8jf_NHl8xh4lM886oa1Q1gVU3208vvqOKA5qdxqBAhE8nnuw5K0nQ4BXq6djhjxHOKcTGGKWqWo47wegMQY_jPrl0LeWM0ObuQHBpZ4qJv44gLNnYnlnevNp3J4l6xsFpQr6uMLUll10kPFYh1LC7yKivA/w203-h170/Za%20blog.png" width="203" /></a></div><p></p><p>Hej! <br /><br />Dobrodošli v mojih zapisih. Govorila bom predvsem o moji svoji dosedanji izkušnji življenja z gibalno oviranostjo. Da, prav si slišal, invalid sem, in to že od rojstva. <br /><br />Večino dneva preživim na vozičku ali ležim. Ker imam šibke roke, uporabljam električni voziček. <br /><br />V prvem blogu bom govorila največ o odnosu družbe do invalidov. <br /><br />Naj vam povem krajšo zgodbo: <br /><br />Nekaj let nazaj sem bila z družino ob Blejskem jezeru. Ker je bilo poletje, sem si zaželela sladoleda. Ravno sem se odločala med čokoladnimi in sadnimi okusi (običajna dilema, saj jo najbrž tudi sami poznate), ko je do hladilne vitrine prišla tudi starejša gospa. Sploh me ni opazila. Začela je izbirati sladoled in ga hotela naročiti. Prodajalec je jo prijazno opomnil, da sem prva prišla jaz in da še naročam svoj okus. Gospa je bila vidno užaljena in mu zabrusila, zakaj imam jaz, dekle na vozičku, prednost naročiti pred njo (čeprav sem prišla tja kar nekaj časa pred njo). Če se ne bi prodajalec odločno postavil na mojo stran, bi gospa dobila občutek, da je pomembnejša od mene. <br /><br />Sumim, da je gospa mislila, da ne vem, kaj se dogaja. Tak je svet, nanj ne morem vplivati. Ne oziram se na take ljudi, kot je gospa v zgodbi. Ne poznajo me. Če bi vedeli, da znam sama razmišljati s svojo glavo, bi bilo dosti stvari lažjih. <br /><br />Vaša dijakinja </p>Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-1096953276981740022024-01-18T10:13:00.005+01:002024-01-18T10:13:39.759+01:00Sodelovanje s starši: kar sporočajo otroci staršem – 2. del Dušan Rutar<br /><br />Po navadi si starši pripovedujejo, kaj vse pričakujejo od svojih otrok, kakšne upe polagajo vanje in česa si želijo od njih. Natanko enako velja za otroke, ki polagajo upe v svoje starše, pričakujejo nekaj od njih in si nekaj želijo od njih. Kaj? <span><a name='more'></a></span>Kolikokrat v življenju imate občutek, da se nekdo zares pogovarja z vami, ne da obenem brska po pametnem telefonu, zavija z očmi ali zre nekam mimo vas ter komaj čaka, da sam pride na vrsto za govorjenje? Da vas torej čisto zares posluša in sliši. Da vam prisluhne. In da se smiselno navezuje na to, kar mu poveste. Da imate občutek, da vas tako potrjuje, sprejema in spodbuja. Zakaj je to pomembno? Ker pomeni zadovoljevanje bistvene človeške potrebe, ki ni potreba po komuniciranju, temveč je potreba po pripovedovanju, pogovarjanju, potrjevanju in sprejemanju. Torej velja tudi za otroke. Ki si želijo, da jim starši prisluhnejo, jih jemljejo resno in jih imajo za resne sogovorce. <br /><br /> Otroci so evolucijsko usposobljeni, da zelo dobro zaznavajo, kako se starši pogovarjajo z njimi. Natančno vedo, kdaj so prijazni in kdaj so pod stresom, kdaj so naklonjeni in kdaj so hladni ali napadalni. Nič jim ne uide. In prav je, da jim ne uide. Evolucija je že zdavnaj poskrbela za to. <br /><br /> Vedo tudi, kdaj so s starši v pristnem dialogu in kdaj niso. Ko so še čisto majhni, sicer ne vedo, zato pa čutijo oziroma intuitivno vedo. Na tej točki se lahko ustavimo in povzamemo. Otroci vsekakor sporočajo staršem, da si želijo biti z njimi v pristnem dialogu. <br /><br /> Pristni dialog zajema tudi in morda celo predvsem poslušanje. Otroci želijo, da jih starši resno poslušajo in tudi slišijo. Kaj še zajema pristni dialog med starši in otroki? <br /><br /> Zajema tudi odzivanje na otrokove temeljne psihološke potrebe, ki so te: potreba po prijaznosti, podpori in varnosti. <br /><br /> Ali ni tako, da potrebuje vsak otrok najprej zlasti prijaznost, podporo in varnost? Ali ni res, da to potrebuje tudi vsak odrasli človek? Naj bi bilo kasneje v življenju kaj drugače, kot je v otroštvu? Saj to, kar potrebuje otrok za razvoj osebnosti, potrebuje tudi vsaka že razvita osebnost. Zakaj potrebuje? <br /><br /> Ker se na neprijaznost težko odziva prijazno. Morda se odziva na začetku, nekaj časa, dolgoročno pa ne vzdrži in se ji zdi tako odzivanje nerazumno oziroma škodljivo. <br /><br /> Podobno lahko rečemo za podporo in zagotavljanje varnosti. Brez podpore pade še junak, pravi pregovor, brez občutka varnosti pa se širi in krepi toksično vzdušje, ki zastruplja odnose po definiciji. Noben človek torej nima notranjega interesa, da bi živel v neprijaznem strupenem okolju brez podpore drugih ljudi. <br /><br /> Vidimo torej, da zajema pristni dialog med starši in otroki ne le poslušanje, da bi učinkoviteje komunicirali, temveč tudi zadovoljevanje temeljnih psiholoških potreb. Dialog je zato mnogo več kot komuniciranje, prenašanje informacij ali izmenjevanje mnenj. <br /><br /> Za zares dober dialog je potrebno še nekaj. <br /><br /> Potrebno je natančno prepoznavanja čustev, ki se rojevajo tako znotraj otrok kot znotraj staršev. <br /><br />Kakor je res, da imajo starši svoje upe, sanje in želje glede svojih otrok, je res, da imajo tudi slednji svoje upe, sanje in želje glede svojih staršev: da jim prisluhnejo, jih poslušajo in so čustveno ustrezno odzivni. <br /><br /> Vedno je zato dobro prisluhniti otrokom in jih prositi, naj povedo, kakšne upe, sanje in želje glede staršev imajo. <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-63680749180243410222024-01-09T08:45:00.003+01:002024-01-09T08:45:47.819+01:00Sodelovanje s starši - kar otroci sporočajo staršem – 1. del Dušan Rutar<br /><br /> Ne vzgajajo le starši otrok, temveč tudi ti vzgajajo starše. Starši se včasih upirajo otrokom, ker verjamejo, da so dovolj stari in vzgojeni, da ne potrebujejo dodatne vzgoje, zato jih ne poslušajo, ko jim sporočajo, kako jih doživljajo in kaj si v resnici, iskreno mislijo o njih. Če bi bili bolj odprti, bi se veliko naučili ne le o otrocih, temveč tudi o sebi in o medsebojnih odnosih. Obenem je koristno, če se dodatno poučijo, kako s svojim odnosom do otroka vplivajo na to, kar imenujemo <i>arhitektura možganov.</i> Za njen razvoj so namreč pomembni zlasti negujoči pozitivni odnosi z odraslimi s čim manj stresa. <span><a name='more'></a></span>Otroci najprej sporočajo staršem, da so edinstvena, neponovljiva želeča bitja. Da imajo torej svoje želje, ki niso nujne enake željam staršev. In kaj pomeni biti želeče bitje? <br /><br /> Vprašanje je zelo pomembno, kajti človekova želja je intimna, zato se včasih zgodi, da ljudje nikakor ne želijo govoriti o njej drugim ljudem. Zakaj je želja tako pomembna za vsako človeško bitje? <br /><br /> Najprej je pomembna, ker je intimna, osebna in značilna samo za določeno osebo. Pravimo, da je idiosinkratična; moja želja je torej samo moja, je globoko v meni značilna samo zame. To je obenem tudi razlog, da se bojim, da jo bodo drugi ljudje poteptali, da bodo do nje brezbrižni, da me bodo zasmehovali, se norčevali iz mene. <br /><br /> Resnično, negativni odnosi z odraslimi z veliko stresa močno prizadenejo otrokovo izražanje želje. <br /><br /> In prav izražanje svoje želje je eden ključnih vzvodov za najbolj radostne trenutke življenja. To so trenutki, ko drugi, na primer starši, potrdijo otrokovo željo, jo podprejo in spodbujajo otroka, da vztraja. Užitek, ki ga tako potrjevanje omogoča, imenujemo <i>radostno potrjevanje</i>. <br /><br /> V svoji želji sem tako lahko zavrnjen, poteptan ali celo izključen, češ da ne želim prav, da je moja želja nepomembna, lahko pa sem tudi radostno potrjen. Otroci si želijo, da bi jih starši potrjevali, ne zavračali ali celo kaznovali zaradi njihove želje. In pri tem ne mislimo na vsako drobno željo po igrački ali podobnem. Mislimo na nekaj globljega. <br /><br /> Otroci namreč staršem sporočajo, da si želijo, da jih ne ranijo, ne poškodujejo, ne zavrnejo v njihovi želji. Želijo si radostnega potrjevanja in sprejemanja. <br /><br /> To pa zopet ni potrjevanje, za katerega sicer vsak dan skrbijo oglaševalska in marketinška podjetja, ki hočejo pritegniti naše želje in hočejo, da si želimo tiste izdelke, za katere nam govorijo, da nam manjkajo. Ne, mislimo na čisto druge razsežnosti človeške želje. <br /><br /> Mislimo na to, kar poudarjata Carolyn Pedwell in Anne Whitehead (2012), ko odkrivata, da je čas, v katerem živimo, močno zaznamovan s tem, kar imenujeta emocionalizacija.<a href="#_ftn1">[1]</a> Kaj pomeni ta čudni izraz? <br /><br /> Pomeni, da od nas pričakujejo, starši, drugi ljudje, oglaševalci, politiki, guruji, da nenehno prilagajamo svoje želje zunanji ponudbi dobrin in storitev, da hrepenimo po čustveni izpolnitvi. Morda še nikoli v zgodovini človeštva ni toliko ljudi tako močno hrepenelo po čustveni izpolnitvi in medsebojnem potrjevanju. <br /><br /> Resnično, čustva so dandanašnji velik posel, kot zapiše Dan Goodley,<a href="#_ftn2">[2]</a> zato veliko ljudi trpi, kajti čustvene izpolnitve ne zagotavljajo predmeti, izdelki, stvari, zagotavljajo jo – dobri medsebojni odnosi. <br /><br /> In otroci spontano sporočajo staršem prav to: želimo si dobrih medsebojnih odnosov, ki so odnosi sprejemanja, potrjevanja in spodbujanja. Ne želimo si odtujenih, hladnih ali strupenih odnosov, ne želimo si, da bi morali svoje želje podrejati željam odraslih, češ da so njihove primernejše. <br /><br /> Dobri odnosi zajemajo radostno potrjevanje otrok, temu pa sledi še nekaj, kar je verjetno ključno za čisto vsako človeško bitje. <br /><br /> Potrjevanje drugega človeka, denimo otroka, ustavi blodno in brezuspešno kroženje, s katerim si ljudje obetajo končno zadovoljitev želje. Pravi objekt želje namreč ni ta ali oni predmet, pravi objekt je potrjevanje človeka kot edinstvenega bitja. Kopičenje predmetov ne more zadovoljiti naše želje, saj krepi gibanje v krogu, v katerem postajamo neverjetno nesrečni in smo ves čas nezadovoljni. <br /><br /> Vzgajanje otrok zato ne bi smelo voditi h kopičenju dobrin, predmetov, stvari in končno premoženja oziroma denarja, ne bi smelo voditi k otrokovemu odrekanju svoji želji in sprejemanju želje staršev, temveč bi moralo kultivirati zlasti medsebojno sprejemanje in potrjevanje. <br /><br /> Vsak človek ima morda izkušnje, za katere ve, da sodijo med najlepše, najbogatejše in najboljše izkušnje življenja. To so izkušnje srečevanj z drugimi ljudmi, ki jih ne moremo načrtovati, nas pa izpolnijo, napolnijo z energijo in voljo do življenja, ko se zgodijo. Noben predmet in nobena dobrina nam ne more zagotoviti približno enako močnih in pomembnih občutij. <br /><br /> <br /><br /> <a href="#_ftnref1">[1]</a> Cit. po Dan Goodley. Disability and Other Human Questions (Emerald Publishing, 2021), str. 52. <br /> <a href="#_ftnref2">[2]</a> Prav tam. Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-20600602085776437022024-01-04T08:59:00.001+01:002024-01-04T08:59:29.780+01:00Sodelovanje s starši: oče in mati za otroka - 54. Dušan Rutar<br /><br />Klasično psihološko spoznanje pravi, da sta v družinah tako oče kot mati za otroka pomembni osebi, na kateri je slednji dolgo časa močno in zlasti čustveno navezan. Zelo poenostavljeno lahko dodamo, da je mati običajno od otrokovega rojstva naprej bolj vključena v njegovo nego in zagotavljanje čustvenega zatočišča, medtem ko so očetje pomembni za kasnejšo igro in otrokove raziskovalne dejavnosti. Ni nujno, da je vselej natanko tako, a za nas je trenutno pomembno nekaj drugega. <span><a name='more'></a></span>Pomembno je razmišljanje o izpostavljenih dejavnostih: nega otroka, čustveno zatočišče, igra, raziskovanje sveta. <br /><br /> Vsa štiri področja namreč zajemajo velik del otrokovega življenja že od prvega dne naprej. Če starši zares znajo negovati otroka, mu nuditi ustrezno čustveno zatočišče, da se čuti sprejetega in potrjenega, dokler ne odraste in se osamosvoji, se veliko igrati z njim in mu omogočati varno raziskovanje sveta, ki pomeni tudi spodbujanje kognitivnega, čustvenega in socialnega razvijanja, so naredili večji del tega, kar zajema beseda vzgoja. In ko danes poslušamo razmišljanje, da bi morale šole več vzgajati, kot že sicer vzgajajo, moramo biti nekoliko zadržani. Zakaj? <br /><br /> Otrok, ki ga starši negujejo do vstopa v šolo, se igrajo z njim, mu omogočajo varno raziskovanje, nudijo ustrezno čustveno zatočišče, je že zelo dobro opremljen za samostojno in odgovorno življenje, saj vemo, kako zelo pomembnih je prvih pet let za razvoj osebnosti, ko nastajajo njeni bolj ali manj stabilni, široki in močni temelji. <br /><br /> Smiselno je zato pričakovati, da bi šola nadaljevala, kjer so starši začeli; na močne temelje postavimo razkošno hišo. Nego lahko prezremo, saj ni več potrebna, igre je tudi vse manj, ostaneta čustveno zatočišče in raziskovanje. To pa ni tako veliko, da bi morala šola razmišljati o več vzgojnih dejavnostih. Bolje bi bilo, če bi razmišljala o zares kakovostnih dejavnostih za spodbujanje in nadaljnjo krepitev socialnih odnosov, čustvene inteligentnosti, sočutja in raziskovanja. <br /><br /> Če pa starši niso zgradili dobrih temeljev za razvoj otrokove osebnosti, jih šola ne bo mogla postaviti, saj je že prepozno, ko otrok pri šestih letih vstopi vanjo. Ostane ji le, da skuša nadoknaditi zamujeno, toda otrok še vedno živi v isti slabo delujoči družini, v kateri ni varno navezan na starše. <br /><br /> Izkušnje dokazujejo negativno povezavo med otrokovim agresivnim vedenjem ter varnostjo navezanosti med starši in otrokom; manj varne navezanosti tako prispeva k več agresivnosti. Prav tako dokazujejo pozitivno povezanost med negotovostjo navezanosti med starši in otrokom in otrokovo agresivnostjo; več negotovosti tako krepi otrokovo agresivnost. <br /><br /> Raziskave potrjujejo zapisano: pomembna je varna navezanost med otroki in starši. Ugotovimo lahko, da razpoložljivi rezultati podpirajo predloge teorije navezanosti o vlogi varne navezanosti za otrokovo samospoštovanje.<a href="#_ftn1">[1]</a> <br /><br /> Pri tem nikakor ne smemo prezreti pomena in pomembnosti kakovosti odnosa med staršema, kajti tudi starša sta bila nekoč otroka, tako ali drugače navezana na svoje starše. Na voljo imamo metaanalitične dokaze, ki nakazujejo, da je negotovost navezanosti pomemben dejavnik posameznikove ranljivosti, povezan s slabim ravnanjem s partnerjem; ko posamezniki z negotovo navezanostjo doživijo stres, se običajno poveča nagnjenost k slabemu ravnanju s partnerjem.<a href="#_ftn2">[2]</a> <br /><br /> Slabi odnosi med partnerjema oziroma staršema tako slabo vplivajo na otroka in zmanjšujejo možnosti za njegovo varno navezanost na starša. Raziskave tudi dokazujejo, da sta večja tesnoba zaradi navezanosti in izogibanje navezanosti povezana z manjšim zadovoljstvom z življenjem.<a href="#_ftn3">[3]</a> <br /><br /> Enako velja za kasnejša življenjska obdobja, torej tudi za šolsko. V šolah je varna navezanost neposredno prepletena s kakovostnimi odnosi med učitelji in učenci, oziroma je pogojena z njimi. Šola lahko skrbi zanje, imenujem jo sočutna šola. <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /><a href="#_ftnref1">[1]</a> Pinquart, M. (2023). Associations of Self-Esteem With Attachment to Parents: A Meta-Analysis. Psychological Reports, 126(5), str. 2101–2118. https://doi.org/10.1177/00332941221079732 <br /> <br /><a href="#_ftnref2">[2]</a> Knox, L., Karantzas, G., & Ferguson, E. (2024). The Role of Attachment, Insecurity, and Stress in Partner Maltreatment: A Meta-Analysis. Trauma, Violence, & Abuse, 25(1), str. 721–737. https://doi.org/10.1177/15248380231161012 <br /> <br /><a href="#_ftnref3">[3]</a> Waring, A., Kernes, J. L., & Bui, N. H. (2023). The Role of Attachment Anxiety, Attachment Avoidance, and Grit on Life Satisfaction and Relationship Satisfaction. Journal of Humanistic Psychology, 63(5), str. 631–659. https://doi.org/10.1177/0022167819844692 Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-86185075552812312012023-12-18T09:17:00.000+01:002023-12-18T09:17:16.494+01:00Sodelovanje s starši: depresija, strupeno vzgajanje otrok in sočutje - 53. Dušan Rutar<br /><br /> Mlada ženska mi reče, da je depresivna. In kako veste, da ste depresivni, jo vprašam. Psihiatrinja mi je rekla, da sem, odgovori, zato mi je tudi predpisala antidepresive; saj je logično: če imaš depresijo, jemlješ nekaj, kar deluje proti njej, antidepresive, da je nekoč v prihodnosti ne bi imel več. Ne, nisem vas vprašal, kaj vam je rekla in kaj vam je predpisala, vprašal sem vas, kako vi veste, da je njena diagnoza ustrezna. Sledi zmeda. Nadaljujem: verjetno ne veste, da sta zanesljivost in veljavnost psihiatričnih diagnoz izjemno nizki. <span><a name='more'></a></span>Več o tem lahko preberete v izvrstni študiji z naslovom Psychiatric classifications: validity and utility (<i>World Psychiatry</i>, 2016; 15(1): str. 26–31), ki jo je napisal avstralski raziskovalec Assen Jablensky. Njegov ključni poudarek je ta: Kljub nasprotnim zgodovinskim predpostavkam je malo dokazov, da je večina priznanih duševnih motenj ločena z naravnimi mejami. Diagnostične kategorije, opredeljene s kliničnimi sindromi, je treba obravnavati kot »veljavne« samo, če se izkaže, da so resnično diskretne entitete. In kako psihiatrinja ve, da je depresija enoznačno opisljiva in določljiva diskretna entiteta? <br /><br /> Mladenka potem nadaljuje. Vse se je pričelo, ko sem bila stara osem let. Takrat je mama prvič kričala name, da ocena prav dobro, štiri, ni dovolj, potem pa sklenila, da iz mene nikoli nič ne bo. <br /><br /> Materino vedenje se ponavlja do današnjega dne; predstavlja enega izmed tipov starševskega vedenja, ki jih na kratko predstavim na koncu tega zapisa. Je materino vedenje do otroka uvod v depresijo, ki jo pozdravijo antidepresivne tablete? Zdravijo tablete strupene odnose in toksične vzgojne prijeme staršev? <br /><br /> Ste imeli kdaj kot otrok izkušnjo, da staršem nikakor ne morete ustreči, da ne morete zadovoljiti njihove želje, ne glede na to, kako močno se trudite, ker je vedno premalo in še nekaj manjka, da bi bili zares in dokončno zadovoljni? Ste imeli izkušnjo, da vas ne cenijo in ne spoštujejo, da vas priganjajo, pa ne veste čisto natančno, kam, čemu in zakaj? So bile vmes tudi izkušnje, da vas strašijo, da rišejo katastrofe tipa iz tebe nikoli nič ne bo? Ste torej imeli dramatične izkušnje in se vam je kdaj zazdelo, da sovražite starše in se jih bojite? Si zdaj, ko ste odrasli in niste več odvisni od njih, želite, da bi zgodbo svojega življenja napisali na novo, z drugačnim besednjakom? <br /><br /> Jo bodo pomagale napisati tablete? Lahko tablete vplivajo na vzgojne starševske sloge, da bi bilo med starši manj toksičnih ljudi, ki z vzgojnimi prijemi zastrupljajo odnose z lastnimi otroki? Poglejmo na hitro, kateri so glavni toksični načini vzgajanja otrok; ni treba posebej poudarjati, da so slabi in destruktivni, sicer jih ne bi prepoznali kot strupene ali toksične. <br /><br /> V knjigi z naslovom <i>Poisonous Parenting</i> avtorici poglavja z enakim naslovom, avtorici sta Shea M. Dunham in Shannon B. Dermer, predstavita glavne tipe strupenega starševskega vzgojnega delovanja in vedenja takole. <br /><br /> Prvič. <i>Starši, ki se pretvarjajo</i> (the pageant parents). To so starši, ki poskušajo ustvariti otroka kot zrcalno sliko tega, kar si želijo biti sami. Ta vrsta staršev si pridobiva navidezno samospoštovanje z otrokovimi dosežki – resničnimi ali namišljenimi; lahko bi rekli, da se kitijo z otrokovim perjem. Od otrok pričakujejo, da bodo podobni njim, da bodo vsaj enako uspešni, kot so sami, če ne celo bolj. Različica takega tipa staršev so superzvezdniški starši, ki krčevito tekmujejo s svojimi potomci. Otroke na vse mogoče načine ves čas spominjajo, da nikoli ne bodo tako dobri, kot so sami (prav tam, str. 6–8). <br /><br /> Drugič. <i>Zavračajoči starši</i> (the dismissive parents). Taki starši niso povezani z otroki. So odsotni. Odsotni so fizično, zlasti pa socialno in čustveno. Morda je celo bolje reči, kot zapišeta tudi avtorici, da so taki starši nedosegljivi. Lahko so ob svojih otrocih, torej so fizično doma, vendar jih otrokovo življenje preprosto ne zanima, zato so v resnici, simbolno vzeto, nekje drugje; živijo v svojem svetu. Zdi se, da jih življenje lastnih otrok ne zanima. Taki starši imajo otroke, ker nekako verjamejo, da jih je treba imeti, ker jih odrasli pač imajo, ne pa zato, ker bi jih resnično želeli imeti. <br /><br /> Tretjič. <i>Prezirljivi starši</i> (contemptuous parents). So tožniki svojih otrok, njihovi sodniki in porota obenem. Nenehno omalovažujejo otroke, jih kritizirajo za vsako malenkost, obsojajo in čustveno izsiljujejo. Za njihovo vedenje do lastnih otrok so značilni sarkazem, cinizem, zmerjanje, zavijanje z očmi, posmehovanje, norčevanje in sovražni humor, ki izražajo prezir (prav tam, str. 10). Očitno je, da otrok ne marajo in da niso sposobni ljubiti jih. Nekateri dobesedno fanatično vztrajajo pri svojih sicer zgrešenih in nerazumnih stališčih do otrok, uporabljajo svojo moč in verjamejo, da so avtoriteta, ki mora prevladovati nad otrokom, ga nenehno nadzorovati in manipulirati z njim. <br /><br /> Za konec nujno vprašanje, ki si ga zastavljajo otroci. So strupeni starši taki, ker so zlobni, ali so tako zelo duševno in duhovno poškodovani, da kratko malo ne morejo in ne znajo biti drugačni? Jim lahko pri tem pomagajo tablete? Jih je treba zdraviti? Mislim, da znamo bolje. <br /><br />Strinjam se z avtoricama, ki zapišeta, da strupeni starši ne morejo spremeniti preteklosti, lahko pa spremenijo prihodnost; protistrup za škodo, storjeno v preteklosti, je sočutno starševstvo (prav tam, str. 20). <br /><br /> Ne tablete, temveč sočutje. Strupeni starši se lahko naučijo biti sočutni. Če le ni prepozno, če niso preveč poškodovani. In če se želijo učiti, če niso že preveč utrujeni in izčrpani. <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-46767948578883532382023-12-15T06:12:00.001+01:002023-12-15T06:12:10.394+01:00Sodelovanje s starši: česar se Janezek nauči … - 52. Dušan Rutar<br /><br />Obstaja izraz »temna pedagogika«. Zakaj je nastal in kaj pomeni? <br /><br /> Ker so strokovnjaki pri preučevanju vzgojnih praks, ki so škodljive za otrokov razvoj, spoznali, da je prav, če prakse, ki ne podpirajo čustvenega, socialnega in osebnostnega razvoja otrok poimenujejo »strupena pedagogika«. Ker je zares strupena, saj zastruplja otroka in medsebojne odnose. Je taka pedagogika svetla ali temna? Je temna.<span><a name='more'></a></span>Za temne vzgojne procese, postopke in mehanizme je torej značilno zastrupljanje ljudi in odnosov. Kako poteka tako zastrupljanje in kako ga prepoznamo? <br /><br /> Zastrupljanje praviloma poteka počasi in v majhnih odmerkih. Starši redkokdaj brutalno pretepajo svoje otroke in jim škodijo s silovitimi izbruhi besa, jeze ali celo sovraštva. Najpogosteje je zastrupljanje otrok in družinskih odnosov počasno ter ga je mogoče prepoznati šele čez čas. Za otroka je škodljiva predvsem pogostost sicer majhnih odmerkov strupa. <br /><br /> Zakaj je tako počasno zastrupljanje pomembno? <br /><br /> Pomembno je, če ga razumemo v luči temeljne otrokove potrebe. Otrok namreč ne potrebuje le hrane in pijače, potrebuje tudi varno vez s starši in občutek zadovoljenosti čustvenih potreb. Kaj to pomeni? <br /><br /> Pomeni, da otrok kljub hrani in vodi ne more preživeti brez občutka varnosti, bližine druge osebe, brez zaupanja vanjo, brez ustreznega čustvenega odzivanja staršev. <br /><br /> Otrok instinktivno zaupa, da bo drugi poskrbel zanj, mu nudil varnost, bližino, zaščito. Zaupa, da se bo nanj in na njegove potrebe odzival ustrezno, čeprav ne ve, kaj je ustrezno. Ne ve, zato pa čuti in to je čisto dovolj. <br /><br /> Otrok želi, da so starši ob njem, ko jih potrebuje, to ne pomeni, da morajo biti ob njem ves čas, da so na voljo, da se ustrezno odzivajo, da zagotavljajo občutek varnosti, občutek, da je svet stabilen, topel in predvidljiv. Želi, da ga starši sprejemajo, cenijo in spoštujejo, da ne pogojujejo takega sprejemanja, kot da bi moral otrok nekako dokazati staršem, da je vreden, da ga imajo radi. Ne, otrok želi, da ga starši sprejemajo brezpogojno, da ga cenijo in spoštujejo, ker obstaja. <br /><br /> Otrok, ki ima zadovoljene te temeljne potrebe, samozavestno in sproščeno raziskuje svet, ki se ga ne boji, se razvija in krepi občutek, da je svoboden, da mu starši ne zamerijo, da je tak, kakršen je. Vsekakor pa velja, da so starši največji in ultimativni učitelji, kot rečeno, zato je pomembno, kar sledi. <br /><br /> Otroci, ki jim predavajo, se naučijo predavati; če jih opominjajo, se naučijo opominjati; če jih grajajo, se naučijo grajati; če so zasmehovani, se naučijo zasmehovati; če so ponižani, se naučijo poniževati; če je njihova psiha ubita, se bodo naučili ubijati – edino vprašanje je, kdo bo ubit: oni sami, drugi ali oboji.<a href="#_ftn1">[1]</a> <br /><br /> Nikakor torej ne bi smeli pozabiti, kako močan je vpliv staršev na otroke, česa vsega se ti naučijo od njih v letih, ko so skupaj in so povezani na številne načine. So povezani in med njimi se razvijajo močni odnosi. <br /><br /> Če bodo starši dolga leta neodzivni ali nepredvidljivo odzivni na otroka, se bo ta naučil neodzivnosti in nepredvidljivosti tudi v odnosih z drugimi ljudmi, kar pomeni, da bo verjetno tak tudi sam. Naučil se bo namreč izogibati medsebojnim odnosom in bo ambivalenten oziroma negotov glede medsebojne naklonjenosti. <br /><br /> Vse to pa pomeni, da bo imel slabe medsebojne odnose, ker za dobre ne bo zmožen, taki odnosi pa ga bodo še dodatno poškodovali, saj so strupeni. <br /><br /> <br /><br /><a href="#_ftnref1">[1]</a> Prav tam, str. 4. Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-21320689234630366492023-12-11T06:37:00.001+01:002023-12-11T06:37:22.920+01:00Sodelovanje s starši: otrokova navezanost na starše – temeljno spoznanje - 51. Dušan Rutar<br /><br /> Za razumevanje odnosov med starši in otroki je zelo pomembno klasično spoznanje iz evolucijske psihologije: Otroci so zelo navezani na svoje starše, pa naj bodo ti »dobri« ali »slabi«. Spoznanje je koristno in uporabno zlasti takrat, ko se sprašujemo, kakšen pomen ima v naših življenjih skrb za drugega človeka – na primer starševska skrb za otroka ali katera koli skrb za drugega človeka. <span><a name='more'></a></span>Zakaj je tako razmišljanje pomembno? Ker smo ljudje evolucijsko močno naravnani na negovalce, na ljudi, ki skrbijo za nas, ko smo otroci, na druge ljudi, ko smo stari in betežni, bolni ali potrebujemo nego iz katerega koli drugega razloga. <br /><br /> Povezave med negovalci in ljudmi, za katere skrbijo, so vselej izjemno močne, in sicer kognitivno, čustveno in socialno. So tako močne, da so otroci navezani celo na starše, ki bi jih lahko imenovali »slabi«. <br /><br /> Navezanost na drugega človeka zajema predvsem iskanje pomiritve, varnosti in pozornosti. Ljudje vsaj od rojstva naprej težimo k pozornosti drugih ljudi, k podpori in toplini. To velja za vsakega človeka, celo za ljudi, ki se tega niti ne zavedajo in včasih rečejo, zlasti moški, da vsega tega ne potrebujejo. Taka nagnjenost je namreč evolucijska in je dobesedno vgrajena v človeška bitja, kar pomeni, da je tam, tudi če jo zanikamo. <br /><br /> O moči orisane navezanosti pričajo tudi otroci in odrasli ljudje, ki so negotovo navezani na negovalce in skrbnike. Nanje so namreč navezani tudi tedaj, ko jim slednji ne zagotavljajo topline in varnosti. Tudi negotovi in tesnobni dojenčki so torej navezani na starše ali skrbnike, kar je dodatno pomembno za razumevanje tega, kar sledi. <br /><br /> Pomembno je za razumevanje človekove potrebe po navezanosti na drugega človeka. Primer. Celo destruktivni starši, pijani očetje, zanemarjene matere, nasilni starši etc., so deležni otrokovega hrepenenja po tolažbi, varnosti in bližini. Otroci se usmerjajo k njim in če ne dobijo ustreznega odziva, se kasneje zelo podobno usmerjajo k drugim drugim ljudem, kot so partnerji, prijatelji, terapevti. <br /><br /> Vidimo torej, da ne le otroci, temveč vsi ljudje močno potrebujejo bližino drugih ljudi, tolažbo, občutke pripadnosti in zlasti varnosti. Povejmo isto še nekoliko natančneje. <br /><br /> Navezanost na drugega človeka ni ključna le za razumevanje narave medsebojnih odnosov, temveč je pomembna tudi za razumevanje same narave človeških bitij, odgovora na vprašanje, kaj pomeni biti človek. <br /><br /> Ljudje potrebujemo drug drugega in hrepenimo po uglašenosti, po natančnem medsebojnem zaznavanju in ustreznem odzivanju. Vse to je odločilno zlasti v času, ko smo negotovi, pod stresom, ko ne vemo, kako v življenju naprej. <br /><br /> Iz povedanega že lahko sklepamo: varna navezanost na drugega človeka je eden od temeljev srečnega, stabilnega in predanega medsebojnega odnosa. <br /><br /> Ne smemo pa biti naivni in verjeti, da je vsaka navezanost na drugega že varna, da je vsak odnos varen. Ker preprosto ni. <br /><br /> Ko otroci ne doživljajo svojih staršev kot odzivnih, ko se ti ne odzivajo ustrezno na orisane potrebe in hrepenenje, nastopijo resne težave. Otroci namreč doživljajo starše kot nedostopne in neodzivne, vse to pa zaznamujejo tesnoba, vznemirjenost, napetost in jeza. <br /><br /> Najslabše pri tem pa je, da starši po navadi prepoznajo v otrocih našteta stanja, vendar pogosto prehitro sklepajo, da je z otrokom »nekaj narobe«, in ga pošljejo k psihologu, namesto da bi se k njemu odpravili sami. <br /><br /> Karseda hitro bi namreč morali spoznati, kako sami ogrožajo otrokovo sicer naravno navezanost in kako škodijo medsebojnim odnosom. Grožnje navezanosti namreč poškodujejo odnos, ki začne razpadati kljub otrokovemu hrepenenju in želji, da ne bi razpadel. <br /><br /> Zakaj je torej dobro in koristno dobiti vpogled v lastno odzivanje na druge ljudi? Ker neustrezno, neodzivno odzivanje sega daleč v preteklost, ko smo bili sami otroci in smo bili žrtve slabega starševstva, zaradi česar kasneje lastno negotovost, pomanjkljivosti in strahove iz otroštva vnašamo v odnose z drugimi ljudmi, ki pa si tega ne zaslužijo. <br /><br /> Avtorji in avtorice imajo zato prav, ko poudarjajo, da so starši ultimativni učitelji. Ali kot zapišeta Shea M. Dunham in Shannon B. Dermer v poglavju z naslovom Strupeno starševstvo: Starši so največji učitelji. Svoje otroke učijo, kaj naj si mislijo o svetu, kaj je pomembno ali nepomembno, in o lastni vrednosti (Hughes, 2009). Otroci se od svojih staršev odkrito ali prikrito učijo o tem, koga ljubiti, kako ljubiti, kako biti ljubljen in kako (ali celo če) naj ljubijo sebe (str. 1).<a href="#_ftn1">[1]</a> <br /><br /> <br /><br /> <a href="#_ftnref1">[1]</a> Poglavje je del knjige z naslovom Poisonous Parenting: Toxic Relationships Between Parents and Their Adult Children (Shea M. Dunham, Shannon B. Dermer, Jon Carlson (ured.)), Routledge, 2011. Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-53375505939567313212023-12-04T06:57:00.001+01:002023-12-04T06:57:31.396+01:00Sodelovanje s starši: vzgoja kot način, kako se učiti lagati - 50. Dušan Rutar<br /><br /> Večkrat imamo vtis, da moramo drugim ljudem vedno znova ugajati, da moramo biti ves čas nasmejani in dobre volje in da ne smemo pokazati, kako se v resnici počutimo, kaj doživljamo in kaj zares mislimo. Naučimo se igrati nekakšne socialne igre, da si drugi ljudje ne bi kaj slabega mislili o nas. Dejstvo pa je, da nas drugi ljudje v glavnem niti ne opazijo, da jim je bolj ali manj vseeno za nas, kar pomeni, da si o nas pravzaprav ne mislijo kaj dosti, če si sploh kaj. Zakaj smo potem tako obsedeni z idejo, da moramo nenehno paziti, kaj si bodo mislili o nas? In zakaj vzgajamo svoje otroke v istem napačnem prepričanju, da si drugi ljudje nekaj mislijo o nas? <span><a name='more'></a></span>Večkrat sem že slišal, da so ljudje spremenili svoje vedenje šele po kakem šokantnem ali travmatičnem dogodku. Na primer po kakšni hudi diagnozi. Nenadoma nehajo ugajati drugim ljudem, paradoks pa je, da se potem počutijo bolje in da imajo boljše odnose z njimi, ne slabših. Postanejo bolj samozavestni in bolj cenijo sebe. Pravzaprav postanejo boljši ljudje. <br /><br /> Starši pogosto učijo svoje otroke, naj zatirajo lastne potrebe in želje, pričakovanja, občutke in čustva. Učijo jih, naj pripovedujejo drugim ljudem to, kar želijo slišati, da bi se počutili bolje. Naj se torej naučijo lagati. <br /><i><br /></i> <i>Da, super mi je. Dobro mi gre. Vse je v redu. Ni problema, to bom naredil zate, potrudil se bom.</i> To so vsakdanje izjave, ki jih izrekamo tudi tedaj, ko nam ni dobro, ko se počutimo bedno in mizerno, ko nimamo volje in energije, da bi kaj naredili za druge ljudi, ko se komaj vlečemo skozi življenje in bi najraje, da nas vsi pustijo pri miru. Lažemo drugim ljudem, obenem pa pridigamo lastnim otrokom, da ni lepo lagati, da morajo biti pošteni, iskreni in dobri. <br /><br /> Učimo in vzgajamo jih, da bi bili dobri ljudje, medtem pa sami lažemo, da se počutimo dobro celo tedaj, ko smo na tleh. <br /><br /> Resnično, ljudje porabijo veliko časa in energije, da ustvarjajo vtise, kako dobri ljudje so, medtem ko se številni ne počutijo dobro v sebi. Navzven kažejo, kako dobro je vse, navznoter pa je kaos. Niso zadovoljni s seboj, se pa trudijo narediti vtis na druge ljudi, da bi mislili, da so zadovoljni. Torej lažejo. <br /><br /> Čutijo tudi, da nimajo pravice reči Ne, zato lažejo še naprej. Ustvarjajo začarani krog stalnih laži in strupenih odnosov, ki se vlečejo še iz časa, ko so bili otroci in so se učili lagati sebi in drugim od staršev, ki so jih pogosto kritizirali ter doma ustvarjali dramo in kaos družinskih odnosov. <br /><br /> V takem začaranem krogu številni izgorijo, utrudijo se in pregorijo. Laganje jih preprosto izčrpa, ne znajo reči Ne. So nezadovoljni in počasi začnejo sovražiti sebe in druge ljudi, ki jim lažejo. Zdi se jim, da ne delajo dovolj, da naredijo premalo in so premalo vredni. <br /><br /> Otroci se naučijo verjeti, da reči Ne pomeni bolečino, zavrnitve, neuspeh, razočaranje in zapuščenost. Res je prav nasprotno, toda mnogi to odkrijejo šele pozno v življenju, nekateri pa sploh nikoli. Morda verjamejo vse življenje, da morajo biti »dobri« in da morajo »pomagati«, čeprav je v resnici tako vedenje in delovanje predvsem način, kako pridobivati pozornost, odobravanje, ljubezen in potrditve drugih ljudi. <br /><br /> Otroci se tako naučijo z laganjem izogniti konfliktom, kritikam, stresu, razočaranju, izgubi, zavrnitvi in zapuščenosti. Vsega tega se bojijo, zato še naprej lažejo sebi in drugim, čeprav morda že vedo, da so globoko v sebi vse bolj prestrašeni, da se izogibajo pristnim odnosom z drugimi ljudmi, da pravzaprav ne privoščijo sebi, da bi živeli bogatejše, bolj zdravo in bolj veselo življenje. Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-80594234311755692782023-11-28T09:15:00.000+01:002023-11-28T09:15:02.116+01:00Sodelovanje s starši: prava, resnična ljubezen do otrok - 49. Dušan Rutar<br /><br />Kaj pomeni biti človek? Kaj pomeni biti v resnici? Ne za maskami, ki jih nosimo, ne na ploskih dvodimenzionalnih zaslonih, ki jih imamo ves čas pri roki, ne na zunaj, ko se doma vnaprej skrbno pripravimo, kakšen imaginarni vtis želimo narediti na nekatere za nas pomembne druge ljudi, ko stopimo skozi vrata, temveč v resnici, necenzurirano, brez dodatne obdelave in digitalne dodelave? Kakšni smo torej zares, brez olepševanja, brez ovinkarjenja, brez sprenevedanja, brez retuširanja lastne podobe? Kakšni smo goli in bosi, brez mask, brez oblačil? <span><a name='more'></a></span>Dolgoletne izkušnje s področja psihologije vsakdanjega življenja in tega, kar imamo ljudje spontano med seboj, dokazujejo, da smo ljudje v resnici precej grozna, iracionalna in nemogoča bitja. Globlje kot se spuščamo v duševno, duhovno notranjost, svojo ali drugih ljudi, bolj neprijetne in čudaške stvari odkrivamo: strahove, tesnobna pričakovanja, travmatične izkušnje iz preteklosti, zaskrbljenost, divje misli, čudne in nerazumljive občutke, neracionalna prepričanja, vraževerje, magične predpostavke. Alain de Botton ima zato prav, ko vztraja, da je za naše medsebojne odnose zelo koristno, če si najprej priznamo, kako 'zmešani' smo. <br /><br /> Ko rečem 'zmešani', mislim, da je vsak človek, brez izjeme: čustveno in duševno ranjen, ranljiv, hendikepiran, 'čuden', 'moten in nenormalen'. Vsakdo je v življenju prav tako velikokrat negotov, vznemirjen, tesnoben, žalosten, jezen, potrt. Čuti eksistencialno tesnobo in strah pred staranjem, boleznijo, bolečino, izgubami, odhajanjem, praznino in umiranjem. <br /><br /> Ljudje čutijo vsak dan, da življenje ni ena sama nepretrgana srečna romantična izkušnja, temveč je, prav nasprotno, prepredeno z negotovostjo, z nenehnimi nesporazumi, brezuspešnim iskanjem končnega smisla, s spraševanjem o pomenu eksistence, ki ne prinese nobenih odgovorov, z bolečino in s trpljenjem. Iščejo uteho, ker so njihova življenja napolnjena tudi z delom, ki ga morajo opraviti vsak dan, ker potrebujejo denar, a pogosto nima nobenega smisla, je dolgočasno in nezanimivo, utrujajoče in celo nevarno. Nekateri ljudje imajo tako občutek, da so ujetniki življenja, ki se nikamor ne premakne ter se samo rutinsko in nesmiselno ponavlja iz dneva v dan. <br /><br /> Obenem čutijo, da 'družba' od njih nerazumno zahteva, da so zdravi, privlačni, večno nasmejani, dobre volje, pozitivni in telesno v izvrstni kondiciji. Čutijo pritiske, da se zdravo prehranjujejo, čeprav je tako prehranjevanje drago, da hujšajo in lovijo idealno telesno obliko, ki jo ponujajo zasloni, da se posvečajo ezoteriki, duhovnosti, nenasilni komunikaciji in pozitivni psihologiji, 'delajo na sebi' in skušajo biti srečni, loveč svoje sanje, ki pa se nikakor nočejo uresničiti. Čutijo, da so delčki orjaške mašinerije, nekakšnega konglomerata, sistema skupnega življenja, ki je vsak dan hitrejše in bolj noro, zmedeno ni negotovo. <br /><br /> Resnično, ljudje imajo potrebe, za katere čutijo, da jih nikakor ne morejo zadovoljiti. Zdi se, da so najprej na vrsti potrebe po dobrinah in potrošnem blagu. Zasuti so z oglasi in z reklamami, čutijo, da morajo biti potrošniki, ki se nenehno ozirajo okoli sebe, da bi uzrli nov predmet, za katerega velja, da ga je treba kupiti. Veliko časa porabijo za delo, porabijo ga za izpostavljeno potrošništvo, zato na koncu dneva zmanjka časa za medsebojne odnose, med katere sodi tudi vzgajanje otrok. <br /><br /> Dokazano je, da porabijo ljudje več časa za delo, stvari in predmete, pametne naprave, avtomobile, stroje in orodje kakor drug za drugega, za odnose torej. <br /><br /> Za odnose bi si morali v resnici vzeti veliko več časa, ker so preprosto pomembnejši. Tudi za ljubezen, kajti prava, resnična ljubezen pomeni, da sprejemamo drugega človeka z njegovimi napakami, težavami, motnjami, z njegovo 'nenormalnostjo'. Pomeni tudi, da se moramo šele naučiti resnične ljubezni. Nihče se namreč ne rodi z zmožnostjo, da sprejema drugega človeka na orisani način. <br /><br /> Resnična ljubezen do otroka ne pomeni, da morajo starši vzgojiti uspešnega, perfektnega, idealnega, popolnega otroka z množico usvojenih kompetenc. To bi bila pravzaprav čista norost s katastrofalnimi posledicami. <br /><br /> Raje vidim zadovoljnega nepopolnega otroka kakor uspešnega čudežnega in do konca frustriranega otroka, ki je na robu z živci ali celo razmišlja, da bi se ubil, ker je izčrpan in ima nekje globoko v sebi občutek, da je zguba, luzer brez vrednosti. <br /><br /> Prava vzgoja temelji na resnični ljubezni do otroka kot nepopolnega, kot bitja, ki ga potrjujemo in imamo radi in skrbimo zanj tako, da ga učimo sprejemati nepopolnosti, neperfektnosti, hendikep, motnje in dejstvo, da je vsak človek nekoliko 'zmešan', kot rečeno. In da je to drugo ime za življenje. <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-87028799147644676132023-11-24T08:57:00.007+01:002023-11-24T08:58:24.942+01:00Sodelovanje s starši: glede normalnih otrok - 48. Dušan Rutar<br /><br />Govorijo nam, naj uporabljamo svojo glavo, naj razmišljamo z njo. Če uporabljamo glavo, pomeni, da uporabljamo možgane, ta čudoviti evolucijski izdelek, ki zmore marsikaj, zlasti pa razmišljanje. In ko uporabljamo možgane in razmišljamo, ugotovimo, da zmoremo še nekaj: lahko razmišljamo tudi o razmišljanju. Torej lahko odgovorimo na vprašanje, zakaj razmišljamo na določen način, ne pa drugače. <span><a name='more'></a></span>Pogosta izkušnja pa je, da nas prav zaradi razmišljanja s svojo glavo kaznujejo, češ da smo premalo upoštevali to, kar sami mislijo, da bi morali upoštevati. Sklepati smemo, da moramo razmišljati s svojo glavo tako, kot hočejo drugi! Kako se znajti v taki nemogoči situaciji, ko eno izključuje drugo? Komu naj ustreženo: svoji glavi oziroma razumu, saj je glava razumna, ali drugim in njihovim kapricam? V hierarhično urejenih razmerjih je bolje ustreči drugim, čeprav je to lahko nerazumno, neumno ali celo škodljivo. Ali pač ni? <br /><br /> Najbrž ni narobe reči, da si ljudje želijo biti normalni. Ni nujno, da natančno vedo, kaj to pomeni, a če si normalen, se sliši dobro. Potem lahko rečemo, da želijo starši vzgojiti normalne otroke. Toda kaj sploh pomeni biti normalen in ali je to res tako dobro? <br /><br /> Kanadski zdravnik Gabor Maté napiše knjigo z naslovom Mit o normalnosti (The Myth of Normal). Zelo pomemben in pomenljiv je njen podnaslov: travma, bolezen in zdravljenje v strupeni kulturi. <br /><br /> Avtor razloži v knjigi, da beseda normalno ne pomeni nujno nekaj dobrega. Ni nujno nekaj, česar bi želeli. V družbi se namreč lahko uveljavijo tudi norme, zaradi katerih je normalno (na primer normalno vedenje) v resnici bolno in toksično. Prav tako se lahko zgodi, da se otroci odzivajo na na videz normalne zahteve in normalna pričakovanja staršev, a se vedejo nenormalno. Razlog: normalno se odzivajo na nenormalne zahteve in nenormalna pričakovanja. Zadeva z normalnostjo se torej lahko hudo zaplete. <br /><br /> Kje je torej zapisano, da so vsa pričakovanja staršev do otrok normalna? Je res normalno, če pričakujejo, da bo otrok tak, kot so vsi drugi? Kakšni pa so vsi drugi? Kako starši vedo, kakšni so vsi drugi? Koliko teh drugih sploh poznajo – deset, sto, tisoč? <br /><br /> Je normalno, ko mi starši rečejo, da se učijo skupaj s svojim otrokom cele dneve? Je normalno, da ima otrok v šoli same odlične ocene, nobene štirice? <br /><br /> Je normalno, če je taka norma, iz katere izhaja beseda normalno. Če so v nacistični Nemčiji vsi otroci vključeni v mladinsko organizacijo nacistične stranke Hitlerjugend, je normalno, da se vanjo vključi tudi moj otrok. <br /><br /> Vidimo torej, da se norme spreminjajo, s tem pa tudi to, kar je normalno. Normalno je zato lahko tudi skrajno problematično, da ne rečem patološko. <br /><br /> Gabor Maté ne govori le o normalnem posamezniku, temveč govori zlasti o normalnosti naših medsebojnih odnosov v družbi, v kateri je lahko veliko patološkega, a na videz normalnega delovanja ljudi. <br /><br /> Otroci se tako naučijo, da je normalno, če potlačijo svojo jezo ali jo blokirajo. Skušajo se prilagajati pričakovanjem staršev in njihovim zahtevam, skušajo biti normalni. To jim lahko uspe do določene mere, lahko pa se tudi poškodujejo. V njih se kopiči potlačena jeza, ki jo zadržujejo v sebi, vedno znova jo blokirajo, čeprav bi bilo njeno izražanje normalen odziv na jezo staršev ali na agresivnost sošolcev. Svoje jeze se začnejo bati, nezavedno so prepričani, da niso čisto normalni, ker jo čutijo, čeprav je potlačena. <br /><br /> Potlačitev in blokiranje čustev kot evolucijsko normalnih odzivov na zunanje dogajanje lahko poškoduje imunski sistem, sproži bolezni. Možno je, da se otrok nikoli ne nauči regulirati svojih čustvenih odzivov, da se tega nikoli ne loti, kar pomeni, da blokira to, kar je naravno in normalno, preizkušeno skozi evolucijo, ker se boji nenaravnih in nenormalnih pričakovanj staršev in družbe. <br /><br /> Skuša se torej prilagajati, vendar je pod stresom, to pa ga dolgoročno poškoduje. Je tako prilagajanje res normalno? <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-13819148834558853742023-11-20T12:42:00.003+01:002023-11-20T12:42:36.198+01:00Sodelovanje s starši: očetje, jeza in sinovi - 47. Dušan Rutar<br /><br />Vzgajanje otrok ni tako preprosto, kot se morda zdi. Ne pomeni le, da starši vzgajajo otroke. Zajema njihove medsebojne odnose, v katerih pa se dogaja tudi tole: izpostavljenost travmam drugih. Zlasti so ranljivi otroci. Ko so izpostavljeni travmam svojih staršev, se pogosto ne vidi, kaj se dogaja. Ni namreč nujno, da so starši telesno ali duhovno nasilni do otroka. Nikakor ni, dovolj je, da je otrok izpostavljen njihovi bolečini zaradi travm, ki so jih doživeli, ko so bili sami otroci. <span><a name='more'></a></span>Poleg tega nekateri starši poznajo izkušnjo »izgorelosti«. Pravzaprav je ta beseda kar pogosta, zato je dobro natančno pogledati, kaj pomeni oziroma kaj zajema, da bi bolje razumeli, kaj se dogaja v procesih vzgajanja. <br /><br /> Za izgorelost je značilna čustvena utrujenost in odmaknjenost, povezana z intenzivnim stresom. K izgorelosti lahko prispeva več dejavnikov. Tukaj se osredotočam na enega: izpostavljenost travmam drugih. <br /><br /> Ta dejavnik je izjemno pomemben. Človek namreč nima občutka, da dela preveč in da je pod stresom, da izgublja energijo zaradi sebe, temveč ima občutek, kot da mu jo »odvzema« drugi človek. <br /><br /> Resnično, včasih imamo občutek, da ne želimo biti skupaj z drugim človekom, ki nam že s samo navzočnostjo »jemlje energijo«. In v resnici jo. Naj navedem primer. <br /><br /> Najstniški sin prazno gleda predse, vidi se, da je odsoten in da je pod stresom. Ob njem sedi oče, ki je poln jeze in bolečine. Ko se v mislih vrača v svoje otroštvo, spregovori o duševnih stiskah in travmah, ki jih je bil deležen. Bolečino zaradi njih prenaša naprej, na svojega sina. Tega ne dela zavestno in namenoma, to ne pomeni, da je slab oče, a vendarle se to dogaja. <br /><br /> Travme so namreč rane, ki pustijo za seboj brazgotine. Počasi se zacelijo, a ne vedno in ne vse. Brazgotine ostanejo in vplivajo na odnose, ki postajajo zaradi njih toksični. Sin zato čuti očetovo jezo in njegovo bolečino. Skuša se umakniti, ker ga eno in drugo zastruplja, a se nima kam. Vse bolj postaja odsoten in prestrašen. Kaj storiti? <br /><br /> Zaradi travm se odnosi skrhajo in osebe postanejo odtujene. Tudi znotraj družine so si kakor tujci. Med njimi zaveje hlad. Razdalja med njimi ni dobra, saj je prevelika. Ni tolažeča in ni prijetna. Čez nekaj let je bolečina povsod, trpljenja ni malo. <br /><br /> Oče seveda ljubi svojega otroka in bi zanj naredil vse. Skrbi zanj, toda v njem je veliko jeze in je veliko bolečine. Če bi bila zgolj v njem, sin ne bi trpel, toda vezana je na travme, ki jih oče prenaša nanj, saj določajo njegovo vedenje, zlasti pa določajo njegovo čustveno življenje. Tega se zaveda, toda ne more si pomagati. <br /><br /> Kdo bi rekel, da ima sin problem, da je problematičen, ker se umika očetu in ga 'ne uboga'. Postavil bi diagnozo in dodal, da je sin neubogljiv, da ne spoštuje očeta in matere, da se ne drži dogovorov, da prestopa meje, čeprav jih ne bi smel, da ima torej vedenjske in čustvene probleme ali celo motnje. Morda bi ga poslal k psihologu v obravnavo. <br /><br /> V trenutku bi se znašli v polju psihopatologije, le o očetovi jezi in njegovih travmah ne bi nihče črhnil ne črne ne bele. Govorili bi o problematičnem otroku, o motenem otroku, o vedenjskih in čustvenih motnjah, le o odnosih znotraj družine ne bi govorili. Seveda ne bi, ker je tako laže. <br /><br /> Problem prepoznaš v drugi osebi in jo pošlješ v obravnavo, kot pripelješ v 'obravnavo' k avtomehaniku okvarjen avtu in ga prosiš, da ga popravi. Smiselno, saj avtomehaniki znajo popravljati avtomobile. Le da je pri ljudeh zgodba bistveno drugačna, ker niso kakor avtomobili. <br /><br /> Otrok tako ni 'problematičen', ker se je odločil, da bo tak, ker ima notranji interes za neprilagojeno vedenje ali motnje. In za tako vedenje se niso 'odločili' njegovi geni. Problem je v odnosih, ki pa jih otrok ne obvladuje. Saj jih še njegov oče ne. <br /><br /> Freud je zato spregovoril kar o družinskem romanu. Upravičeno, kajti dokazano je, da starši prenašajo svoje travme in bolečino na naslednjo generacijo, ta pa naprej, če se nič ne spremeni, če se nihče ne loti odnosov. <br /><br /> Nobenega haska torej nima, če starši krivijo svoje otroke za neprilagojeno vedenje in motnje; enako je brez haska, če se otroci pritožujejo čez svoje starše, češ da jih ne razumejo in ne štekajo. Dobro in koristno je, če oboji dobijo vpogled v dinamiko medsebojnih odnosov. <br /><br /> Do vpogleda ne pridejo zlahka in čez noč. Proces je zahteven in dolgotrajen, včasih boleč. Boleče je namreč ugotoviti, kaj prenašajo naprej. Raje imajo vzbujanje občutkov krivde pri drugih, na primer pri otrocih. A vse to delajo iz nemoči. <br /><br /> Tako naj bi bili otroci kar sami krivi za svoje vedenje, kot da so se zanj odločili. Toda svobodna volja ne obstaja, zato je tako obtoževanje povsem brez smisla, zlasti pa je neučinkovito, saj ne vodi nikamor, če odštejemo slabo voljo in še več toksičnosti v odnosih. <br /><br /> Ljudje si ne izmislijo travm ali ran v zgodnjem otroštvu. Neumno bi bilo trditi kaj takega. Rane nastanejo v odnosih, ljudje ranijo drug drugega, ne da bi hoteli, ne da bi se odločili, da si bodo zadajali rane. <br /><br /> Ljudje nočejo bolečine, ne marajo je. Ne želijo ran. Nočejo jih zadajati, nočejo jih prejemati, a vseeno nastajajo. <br /><br /> Ploščo je zato treba obrniti. Spraševanje, kaj je narobe z otrokom, česa vsega ne naredi, v čem je moten, preprosto ni produktivno. Boljše je spraševanje, kaj otrok dela, kaj skuša narediti, doseči, kaj kompenzira, za kaj si prizadeva vsak dan, da bi zmanjšal bolečino in trpljenje, saj ne želi ne enega ne drugega, kot rečeno. <br /><br /> Potem se je treba pogovarjati, veliko, dolgo časa in potrpežljivo. Prav o tem. Anna O. je izumila izraz za tako pogovarjanje: talking cure. <br /><br /> Obstaja torej pogovarjanje, ki zdravi. Zmanjšuje bolečino in trpljenje, saj temelji na sočutju. To pa je že uvod v kulturo dobrega pogovarjanja. <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-55034710194006516742023-11-14T06:56:00.004+01:002023-11-14T06:56:32.624+01:00Sodelovanje s starši: bolečina življenja in sabotiranje sebe - 46. Dušan Rutar<br /><br />Ni se začelo z vami. Tak je tudi naslov knjige: It didn't start with you (Marx Wolynn, 2017). Podedovali ste družinske travme, ki oblikujejo vaše identitete in vplivajo na vaša življenja. Verjamete, da jih živite skladno s svojo svobodno voljo, vendar se motite.<span><a name='more'></a></span> Kot otroka vas niso tepli, niso vas kregali in niso kričali na vas. Torej niste doživeli nobene travme. A travma je vse kaj drugega kot to, kar navadno mislimo, da je. <br /><br /> Na začetku je nezavedna želja. Otrokova naloga ni osrečevanje svojih staršev. Njegova naloga ni biti podrejen in ubogljiv in 'priden'. Njegova dolžnost ni, da postane objekt želje staršev, ki želijo, da jih želi. Je pa naloga staršev, da lastno srečo prenašajo na otroke. Kaj pa, če sami niso srečni? Kaj prenašajo v tem primeru? <br /><br /> Zapletena narava nezavedne želje nam pomaga pri razmišljanju o zastavljenih vprašanjih. Če so starši nesrečni, bo otrok začel verjeti, da so nesrečni zaradi njega, ker je naredil nekaj narobe, ker ni zadovoljeval njihove želje. <br /><br /> Ko je Freud pred več kot stoletjem ugotavljal, kako močno zgodnje otroštvo zaznamuje in določa s travmami kasnejše življenje ljudi, so ga zmerjali z deterministom in nasprotnikom svobodne volje. Vztrajal je, da se bolečina in trpljenje ne začneta pri pacientu, a mu niso verjeli. <br /><br /> Niso verjeli, kaj vse je travma, kako močno vpliva na duševno življenje otrok in kasneje odraslih ljudi, ki morda vse življenje prenašajo posledice travmatičnih dogodkov, zaradi katerih niso bili dovolj sprejeti in potrjeni, videni, slišani in razumljeni. <br /><br /> Resnično, starši bi morali slaviti življenje svojih otrok, morali bi proslavljati, da imajo otroke in da so ti edinstvena živa bitja, ki živijo svoja življenja. Tako pa številni starši ne slavijo življenj svojih otrok, temveč jim vsiljujejo svoja prepričanja, kako morajo živeti, kaj morajo delati in h katerim ciljem morajo stremeti. <br /><br /> Sto let pozneje napiše Robert Sapolsky knjigo, Odločen/določen: znanost o življenju brez svobodne volje (Determined: a science of life without free will, 2023), v kateri dokaže, da je bil Freud še premalo odločen. <br /><br /> Žalostno dejstvo sveta pa je, da veliko ljudi zaradi podedovanih travm sabotira sebe in svoja življenja, nekateri celo v imenu svobodne volje. Šele v tem je nekaj nenavadnega. <br /><br /> Sabotirajo se tudi tako, da postanejo zasvojeni. Ponavljajo svoje vedenje, čeprav jim dolgoročno škodi. <br /><br /> Mladenka je tako zasvojena s hrano, vendar njen resnični problem sploh ni hrana. Vrti se okoli hrane, toda problem je drugje. <br /><br /> Najprej se zdi, da je problem občutek manjvrednosti, vendar ni. Resnični izvor problema je, da je mama ne posluša. Torej ima občutek, da ni slišana, da je osamljena. Sama z občutki in idejami, o katerih želi govoriti mami, a je ta ne posluša, ker se ji zdi, da so druge zadeve pomembnejše. <br /><br /> Hrana je v tem primeru metafora. Njena duša je lačna, hoče se nasititi. S hrano hoče napolniti praznino, ki zeva že veliko let. A to je čustvena praznina. <br /><br /> Ljudem se pogosto zdi, da so druge teme pomembnejše, čeprav niso. Ljudje zato spontano težijo h kompenzacijam. Čustveno praznino in eksistencialno praznino skušajo zapolniti s predmeti, na primer s hrano in pijačo, vendar je manever povsem neuspešen, ker zgreši tarčo. <br /><br /> V otroštvu se ni dogajalo, kar bi se moralo. Ne mislim, da je bilo nekaj izgubljeno, mislim, da so se dogajale travme. Dogajati bi se moralo to, kar poteši človekovo dušo, kar napolni temelj z eksistencialnimi občutki, da je otrok v redu, da je okej, da ni z njim čisto nič narobe, da je vreden že s tem, da je, da obstaja. V tem je bistvo človeške želje in eksistence. <br /><br /> Kar poteši, so odnosi, dobri, kakovostni odnosi med starši in otroki. Vse drugo so detajli. <br /><br /> Odnosi, ki niso dovolj dobri, povzročijo, da otrok išče kasneje nadomestila, kompenzacijo. Na primer tako, da postane odvisen od drugih ljudi, ki se jih večno boji, jim skuša ustreči, da bi ga imeli radi, ali pa dela kaj drugega, da bi nekako nadomestil, kar je bilo zamujeno v otroštvu. <br /><br /> Zakaj to delajo? Da bi se izognili bolečini, da bi jo zmanjšali, da bi prekinili trpljenje. Kot otrokom jim ni bilo dovoljeno izražati nekaterih čustev, čutiti nekaterih občutkov, imeti nekaterih idej. Desetletja kasneje so depresivni, oglasijo se pri psihiatru in dobijo – antidepresive. <br /><br /> Pojasnijo jim, da je depresija bolezen možganov. Da torej nima nobene zveze s trpljenjem zaradi čustvene praznine, da nima nobene zveze z bolečino, ki jo povzroča medsebojna odtujenost, da nima veze z občutenjem manjvrednosti ali celo nevrednosti. <br /><br /> Vzemite antidepresive, jim rečejo, in vsi ti občutki bodo magično izginili. Vaši medsebojni odnosi bodo še naprej enako bedni, toda morda boste dobili občutek, da je vse v redu. Le da je vse enako kot prej. <br /><br /> Slabi, toksični odnosi res poškodujejo možgane, toda najprej so bolni odnosi, šele nato možgani, ki se odzivajo na bolne odnose z bolečino in s trpljenjem. <br /><br /> Potlačite s kemijo bolečino in trpljenje in odnosi bodo še naprej toksični. Drugi ljudje vas še naprej ne bodo poslušali, še naprej boste hrepeneli po človeški bližini, razumevanju in sprejemanju, potrjevanju. <br /><br /> Bolečino, o kateri govorim, imenuje Gabor Maté bolečina življenja. Strinjam se z njim. In še noben antidepresiv je ni pozdravil, kaj šele odpravil. <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-53798690529209767272023-11-07T09:49:00.003+01:002023-11-07T09:49:40.997+01:00Sodelovanje s starši: družbeni mediji in samopodoba otrok - 45. Dušan Rutar<br /><br />Strokovnjaki se že več let ubadajo z zahtevnim vprašanjem, ali nas sodobni digitalni družbeni mediji res delajo bolj nesrečne ali ne. Zlasti jih zanima, kako je z otroki in z mladimi ljudmi, ki dokazano preživijo veliko časa za zasloni. Izkazalo se je, da slika ni črno-bela. <span><a name='more'></a></span>Nekatere raziskave kažejo, da zaradi izjemno privlačnih vsebin na platformah zelo hitro izgubimo občutek za čas, kar pomeni, da se ne zavedamo čisto natančno, koliko časa porabimo zanje. Izgubljanje časa pa ima lahko v sodobnem dinamičnem svetu, v katerem se od nas pričakuje velika produktivnost, dramatične posledice, saj se vsaj nekateri ljudje zaradi tega počutijo slabo, se razburjajo nad seboj in se krivijo, da porabijo preveč časa za ništrc. A to ne velja za vse ljudi. <br /><br /> Res je, da ne velja za vse ljudi, toda psihološki in biološki mehanizmi, ki pa veljajo za vse ljudi, jasno kažejo, da tako porabljanje časa prej ali slej moti spanec, zmanjšuje zadovoljstvo z življenjem in s seboj, zmanjšuje blagostanje (well-being), to pa se kaže v obliki nižjega samospoštovanja in zmanjšane samozavesti. <br /><br /> Presenetljivo je tudi spoznanje, da se na družbenih medijih ljudje povezujejo med seboj, izjavljajo, da so bolj povezani, kot so bili prej, saj srečujejo nove in nove zanimive ljudi, vendar nekateri dodajajo, da se kljub temu počutijo bolj osamljene. Še bolj nenavadno je spoznanje, da se njihova informiranost kljub gori informacij ne povečuje linearno, temveč se do določene mere povečuje celo dezinformiranost, saj naletijo vedno znova na nasprotujoča in izključujoča se mnenja, informacije in spoznanja, ki se medsebojno izključujejo. <br /><br /> V vsakem primeru vidimo, da ni enoznačno dobro preživeti veliko časa za zasloni, se povezovati z drugimi ljudmi in se informirati. <br /><br /> Ni enoznačno, kajti raziskave potrjujejo tudi spoznanje, da družbeni mediji v precejšnji meri, zlasti pri mladih ljudeh, sprožajo posebne oblike vedenja, ki jih psihologi prepoznavajo kot upadanje zmožnosti za avtorefleksijo, to pa spremlja zmanjšana zmožnost za kritično presojanje in vrednotenje vsebin. To pa še ni vse. <br /><br /> Narava družbenih medijev podpira hitro odzivanje na kratke vsebine, to pa ne zahteva dolgotrajne koncentracije in vztrajne pozornosti. Nenehno spreminjanje vsebin, ki se kopičijo v velikih količinah, vpliva na možgane uporabnikov in njihovo počutje, zato ni naključje, da raziskave dokazujejo veliko možnost zasvojljivosti, kajti v možganih se krepi mehanizem nagrajevanja, zaradi katerega se uporabniki platform začnejo obnašati, kot da kupujejo srečke in nestrpno čakajo na glavni zadetek. <br /><br /> Glavnega zadetka ni in ni, zato se prej ali slej počutijo neproduktivne, svoje vedenje pa prepoznajo kot nesmiselno. Neskončno brskanje po platformah, nenehno odzivanje na nove in nove vsebine, za katere možgani mislijo, da jih je neskončno veliko, ni le utrujajoče, temveč postane končno tudi absurdno. <br /><br /> Nič od tega nas ne preseneča, kajti medijske vsebine so oblikovane natanko tako, da sprožajo orisano vedenje ljudi. Platforme so narejene za kratkotrajno pozornost, nenehno povečevanje vsebin in disociativnost. Kaj torej narediti, saj ni dobro biti zasvojen, utrujen, neproduktiven in ni dobro imeti občutka nesmiselnosti, odtujenosti in absurdnosti lastnega početja? <br /> <br />Psihologi predlagajo zlasti tole. <br /><br /> Starši, ne krivite svojih otrok, da so zasvojeni z zasloni in medijskimi vsebinami. Armada visoko izobraženih in kompetentnih ljudi dela noč in dan na oblikovanju medijev in vsebin, da bi vaše otroke in vas zadržali za zasloni, zato vam ponujajo izjemno privlačne in zanimive vsebine, da bi jih všečkali, se z njimi ukvarjali in tako prispevali svoje soglasje, da vam jih ponudijo še veliko več. <br /><br /> Ne obremenjujte torej otrok z neracionalnimi občutki krivde in sramu. Bodite njihov vzor, bodite nekaj, kar je bolj zanimivo od vsebin na platformah. Težko je namreč tekmovati z zanimivimi vsebinami na platformah, če so okoli nas v realnem svetu dolgočasne vsebine, nezanimivi ljudje, prazni pogovori in neprijazno komuniciranje. <br /><br /> Učite sebe in svoje otroke kulture dobrega pogovarjanja, poskrbite za dobre medsebojne odnose, čustveno blagostanje in dobrobit. Medijske vsebine bodo namreč vselej tam, platforme ne bodo magično izginile in tudi ne bi bilo prav, da bi, ker so nekatere izjemno koristne in nam lajšajo življenje. Le naučiti se moramo, kako jih uporabljati v svojo korist. <br /><br /> Dobro se je zato vprašati, k čemu prispevamo sami. Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-21910266689018457052023-10-24T10:08:00.002+02:002023-10-24T10:08:27.056+02:00Sodelovanje s starši: čustveno inteligentna skupnost - 44. Dušan Rutar<br /><br /> V zadnjih letih se veliko ljudi ukvarja z vprašanji, ki so bila še pred nekaj desetletji nemogoča. Z njimi se niso ukvarjali, ker so se jim zdela preprosto nepomembna, nerelevantna ali pa niti niso vedeli, da je taka vprašanja mogoče zastaviti. Danes je drugače. Mislim na vprašanja, povezana z oblikovanjem čustveno inteligentnih okolij; to je lahko družina, lahko je šola, lahko je organizacija, lahko je katero koli občestvo. Zakaj so ta vprašanja tako pomembna? <span><a name='more'></a></span>Pomembna so, ker se spremembe, ki so v življenju sicer nujne, neizogibne, vselej dotaknejo vprašanj, ki so tesno povezana s čustvi. Na primer. Ljudje se čustveno odzivajo zaradi tesnobe ali strahu pred neznanim, ko čutijo, da se obetajo spremembe, ki bodo vplivale na njihove vrednote, na njihova prepričanja, mnenja ali stališča. Takrat je verjetno, da se bodo spremembam upirali. <br /><br /> Nasprotno pa se dogaja, ko ustvarjamo okolje, v katerem se ljudje počutijo varne. To pomeni, da čutijo, da lahko svobodno komunicirajo. Številne raziskave dokazujejo, da je za uvajanje sprememb v katero koli skupino ali skupnost ljudi ključno svobodno komuniciranje, občutek, da človek lahko pove svoje mnenje, ne da bi se bal napada, ostre kritike, zavračanja ali celo žaljivk. <br /><br /> Za uvajanje sprememb je zelo pomembno vodenje sprememb. Nekateri avtorji govorijo o motorju uvajanja sprememb. Kdor uvaja spremembe, pa naj bodo to starši v družini, poglavar skupnosti, šef v organizaciji ali direktor, bi se moral zavedati pomena zapisanega – na kratko: čustvene inteligentnosti. <br /><br /> Naj zato zgoščeno povzamem sedaj že klasična spoznanja o naravi čustvene inteligentnosti; povzemam jih po članku z naslovom What makes a leader?, ki ga je spisal Goleman leta 2004, objavljen pa je bil v Harvard Business Review. <br /><br /> Prva značilnost čustveno inteligentnega vedenja in delovanja: samozavedanje (self-awareness). To je zmožnost razumevanja lastnih čustev ter načinov, kako človek z njimi vpliva na druge ljudi. <br /><br /> Druga značilnost: samoregulacija (self-regulation). Pomeni sposobnost nadzorovanja lastnih občutkov in čustev ter sposobnost preusmerjanja. Čustveno inteligenten človek zato presoja zadržano in premisli svoje delovanje, preden kaj naredi. Ljudje ga imajo za zanesljivega, pripisujejo mu integriteto, vedo pa tudi, da je odprt za spremembe. <br /><br /> Tretja značilnost: samomotivacija (self-motivation). Čustveno inteligenten človek ne potrebuje zunanje motivacije, saj motivira samega sebe. Ne motivirata ga denar ali status, ne motivira ga oblast. Je vztrajen in optimističen tudi ob neuspehih. <br /><br /> Četrta značilnost: sočutje (compassion). To je zmožnost za razumevanje trpljenja drugega človeka in nagnjenost k delovanju, s katerim ga želimo zmanjšati. <br /><br /> Peta značilnost: socialne veščine (social skills). Čustveno inteligenten človek ni inteligenten le čustveno, temveč je inteligenten tudi socialno. Sposoben je iskati skupni jezik med različnimi ljudmi in vzpostavljati kakovostne odnose z njimi. <br /><br /> Vidimo torej, da ljudje z visoko stopnjo čustvene inteligentnosti vplivajo na druge ljudi tako, da jih s svojim vedenjem in delovanjem motivirajo za spremembe. <br /><br /> Sklep je na dlani. V vsaki skupnosti, v kateri želijo člani spremembe, te zahtevajo timsko prizadevanje. Sprememb ne more uvajati en sam človek, saj tvega izoliranost in neuspešnost. Ali kot beremo v članku Issah, M. (2018). Change Leadership: The Role of Emotional Intelligence. SAGE Open, 8(3): <i>Spremembe v »21. stoletju« zahtevajo timsko prizadevanje za razvoj in posredovanje vizije velikemu številu članov, premagovanje odporov, ustvarjanje kratkoročnih zmag in vključevanje sprememb v organizacijsko kulturo (Kotter, 2012). Vodje, ki poskušajo spremembe izvesti sami, bodo bolj verjetno izolirani in morda ne bodo uspešni v procesu sprememb. Vloga voditelja je torej sestaviti zmagovalno koalicijo. Člani koalicije morajo biti zagnani, predani in verodostojni, da zagotovijo uspešno preoblikovanje organizacije (Kotter, 2012). <br /></i><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-86545411618442482012023-10-17T07:17:00.000+02:002023-10-17T07:17:02.337+02:00Sodelovanje s starši: čustveno inteligentna šola - 43. Dušan Rutar <br /><br />Otroci se zelo hitro naučijo maternega jezika. Za tako učenje ne potrebujejo šole. Dovolj je, da so v družbi drugih ljudi, s katerimi uporabljajo isti jezik. Obstaja pa tudi jezik čustev, ki se ga je prav tako mogoče naučiti. Otrok se tako nauči razumevati svoja čustva in čustva drugih ljudi, nauči se prepoznavati čustva pri sebi in drugih ljudeh. Nauči se čustvenega jezika in nauči se uravnavati svoja čustva. Pravimo, da razvija čustveno inteligentnost. Za kaj je ta pomembna? <span><a name='more'></a></span>Čustvena inteligentnost ni pomembna le zaradi zaznavanja čustev, uporabe čustev za spodbujanje mišljenja, razumevanje čustev in upravljanje z njimi, pomembna je tudi za osebnostno rast in kakovost medsebojnih odnosov. <br /><br /> Kolikokrat slišimo, da ljudje zanemarjajo pomen čustev in si rečejo, da čustva niso pomembna. Da je pomembno delati in biti produktiven, da je v življenju treba potrpeti in preslišati določene zadeve. Še do nekaj let nazaj je veljalo, da so čustva zanemarljiv del človeških življenj, da jih je treba potlačiti in nekam odriniti, da se na primer za fantke ne spodobi jokati in da morajo biti deklice bolj čustvene, češ da je to v njihovi ženski naravi. <br /><br /> Danes vemo, kako zelo škodljivo je bilo tako razmišljanje in koliko čustveno poškodovanih ljudi je živelo, kako slabi so bili njihovi medsebojni odnosi, oropani čustvenega življenja. <br /><br /> V čustveno inteligentni šoli znamo bolje skrbeti za čustva in kakovost medsebojnih odnosov. <br /><br /> Skrbimo z razvijanjem medsebojnih odnosov. Izhajamo iz temeljnega spoznanja o naravi človekovih potreb, med katerimi je ključna potreba po odnosih, po bližini drugih ljudi. Psihologi in drugi svetovalni delavci tako na šolah delajo z odnosi in na odnosih, kajti človeški odnosi so medij, v katerem lahko učinkovito vplivajo na spremembe. <br /><br /> Enako velja za družinsko življenje. Otrokova čustvena inteligentnost ni posledica delovanja genov ali nebesnih teles, temveč je v prvi vrsti učinek medsebojnih odnosov s starši. Vzgojno uspešni starši so že čustveno inteligentni, tudi če ne poznajo tega izraza in niso prebrali nobene psihološke knjige o njej. <br /><br /> Za otroke je v sodobnem svetu zelo pomembno razvijanje čustvene inteligentnosti. Začne se z zavedanjem svojih čustev, ki jih ne odrivajo, ne skrivajo, ne potlačijo, temveč se jih učijo prepoznavati, učijo se jih kultivirati. <br /><br /> Čustveno inteligentni otroci se ne bojijo svoje jeze, ne bojijo se tako imenovanih negativnih čustev, kajti če se jih bojijo, se ne naučijo uravnavati jih, ker bežijo pred njimi in se skrivajo. Čustva so kljub temu tam, nekontrolirana, saj so bistveni del človekove narave, kar pomeni, da se jih ne moremo kar znebiti in se pretvarjati, da jih ni. <br /><br /> Pravzaprav se lahko tako vedemo, a to nas poškoduje. <br /><br /> Čustveno inteligentni starši, vzgojitelji in učitelji zato ne govorijo otrokom, da ne smejo kazati teh in onih čustev, da jih ne smejo imeti, da ni prav, da jih imajo, da se jim morajo nekako odreči. <br /><br /> Čustveno inteligentni svetovalci, starši, vzgojitelji ali učitelji so otrokom zgled, kako ravnati s čustvi, kar pa je čisto nekaj drugega kot odrivanje ali potlačitev čustev. <br /><br /> Temelj čustvene inteligentnosti je sočutje. Čustveno inteligentna šola je zato sočutna šola. Čustveno inteligentna družina je sočutna družina. <br /><br /> Sočutje terja zaznavanje in prepoznavanje, razumevanje čustvenih stanj drugega človeka ter zlasti njegovega trpljenja, njegove bolečine, njegove ranljivosti in njegove ranjenosti. Sočuten človek nazorno sporoča drugemu človeku, da ga razume, kar pomeni, da ga ne vrednoti, ne obsoja, ne kritizira, mu ne vsiljuje občutkov krivde ali manjvrednosti. <br /><br /> Sočutje je pristnost v odnosu do drugega bitja. Pristnost razumem kot odprtost do drugega in samega sebe. Odprtost je nujna za razumevanje svojih čustev in čustev drugih ljudi. <br /><br /> Mislim na brezpogojno pozitiven odnos, ki zlasti pomeni ohranjanje upanja. Ne praznega in naivnega optimizma, češ da bo vse v redu, temveč upanja kot močnega vzvoda odpornosti ali rezilientnosti. <br /><br /> Čustvena inteligentnost je brezpogojno povezana z upanjem kot organskim delom kakovostnih odnosov, s katerimi sledijo ljudje skupnim ciljem, pri tem pa si delijo čustvene izkušnje in aspiracije. Čustveno inteligentni ljudje, ki podpirajo in spodbujajo drug drugega, so bolj usmerjeni v prihodnost in imajo bolj realistična pričakovanja kakor čustveno poškodovani ljudje, ki jih čustvene rane vlečejo v preteklost ter zmanjšujejo njihove zmožnosti za kreativno delo in ljubezen. <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-74613740940017444362023-10-12T09:37:00.000+02:002023-10-12T09:37:01.083+02:00Sodelovanje s starši: vzgajanje za kulturo dobrega pogovarjanja - 42. Dušan Rutar<br /><br />Bržčas se vsakdo strinja, da je vzgajanje otrok zahtevno, dolgoletno, naporno delo, ki pa je lahko tudi polno radosti, veselja, dosežkov in uspehov. Vzgajanje razumemo kot zahtevno delo, ki zajema kultiviranje. A ne le mladega človeka, temveč tudi staršev. Zajema skrb za dobre medsebojne odnose, pa tudi skrb za dobro pogovarjanje, ki je mnogo več kot komuniciranje. Katere so torej osnovne koordinate kulture dobrega pogovarjanja? <span><a name='more'></a></span>Začetni odgovor na vprašanje je trditev: večina ljudi prehitro in premočno presoja ter sodi druge ljudi. Izkušnje in psihološke raziskave potrjujejo zapisano. <br /><br /> Morda se zdi presenetljivo, toda osnovna, temeljna koordinata kulture dobrega pogovarjanja je – čustveno izobraževanje. Dobro pogovarjanje, na primer z otrokom, namreč ni le miselna telovadba v nizanju dobrih argumentov za ali proti, ni le brezhibno in logično korektno pogovarjanje. Je to, vendar je še nekaj drugega. <br /><br /> Čustveno izobraževanje je potrebno, ker imamo ljudje drug do drugega velika pričakovanja. Pričakujemo namreč, da nas drugi ljudje, sogovorci, ne le razumejo, temveč tudi spoštujejo, nas sprejemajo kot ljudi, ne kot hladne mašine, ki znajo logično misliti. <br /><br /> V pogovorih z drugimi ljudmi bi bili zato radi tudi izpolnjeni, ne le razumljeni. Želimo občutke in čustva, ki potrjujejo, da smo na pravi poti. Ljudje nismo le biološka bitja, temveč smo predvsem simbolna bitja, zato dajemo stvarem in dogodkom pomen. Za nas morajo imeti smisel. <br /><br /> Torej si želimo pogovarjanja, ki je smiselno, ki ima za nas pomen, želimo si takih pogovorov, ki nekam vodijo, ki so torej spiritualno, duhovno spodbudni. <br /><br /> Na tej točki verjetno večina ljudi reče, da so se že naučili živeti, da vedo, kako živeti, kaj početi v življenju, kako se vesti, kako se pogovarjati, kako komunicirati, kaj delati in kako. Nobenega problema. <br /><br /> Pa vendar vemo, da ljudje že dolga desetletja pogosto posegajo po psiholoških priročnikih, v katerih so nanizani vsem razumljivi in zelo konkretni nasveti za vsakdanje življenje, pa naj gre za spoznavanje samega sebe, razvijanje dobrih odnosov ali uspeh v življenju. Zakaj je tako, če pa obenem trdijo, da vse to že vedo? <br /><br /> Ker se zavedajo, da je življenje težko in zahtevno, in sicer za čisto vsakega človeka, čeprav nekateri dajejo vtis, da zanje zapisano ne velja. In ker naivno verjamejo, da lahko v priročnikih najdejo nove odgovore na zahtevna vprašanja. <br /><br /> Obstaja kar industrija priročnikov, ki prinašajo avtorjem in izdajateljem velikanske dobičke, toda realnost vsakdanjega življenja je zahtevnejša, je trša in s takimi nasveti se ji pogosto niti ne približamo kaj dosti, ker je preveč kompleksna. <br /><br /> Veliko naredimo že, če si priznamo, da je življenje zahtevno in da se je težko dobro pogovarjati, ker včasih preprosto ne najdemo dobrega sogovorca. <br /><br /> Prvi korak h kulturi dobrega pogovarjanja je torej iskreno in pošteno priznanje, da imamo v življenju cel kup težav in izzivov, da marsičesa kratko malo ne razumemo, da je v življenju veliko trpljenja. Nihče ni več, nihče ni boljši. <br /><br /> Potem se lahko pričnemo dobro pogovarjati. <br /><br /> Na začetku je sočutje. Dobro pogovarjanje je sočutno pogovarjanje. Kultura dobrega pogovarjanja temelji na sočutju in izhaja iz njega. Izhaja iz začetnega spoznanja, da smo vsi v istem čolnu, da trpimo in se v življenju včasih ne znajdemo. <br /><br /> Dobro pogovarjanje poudarja pomen drugega človeka, sogovorca bolj kakor logično pravilno izpeljane izjave ali trditve. In to ni pogovarjanje, v katerem dokazujemo sogovorcu, kako dobro nam gre, kako idilično je naše življenje, kaj vse znamo in zmoremo, kako vrhunski, skoraj idealni smo. Ker nismo. Nismo niti približno. <br /><br /> Dobro pogovarjanje ni pregovarjanje, ni dokazovanje, ni boj za prevlado, da zmagamo in premagamo drugega, ni kritiziranje, češ kakšni idioti so drugi ljudje, ni vrednotenje drugih, ni nalaganje občutkov krivde, ni moraliziranje in zlasti ni poučevanje, ponujanje nasvetov in predlogov, kako naj drugi živi in kaj naj dela. <br /><br /> Dobro pogovarjanje kultivira to, kar smo ljudje v samem jedru svoje biti. Smo ranljiva bitja, ranjena bitja, ki potrebujejo sočutje. Nismo stroji, perfektne mašine, ki delajo noč in dan ter dokazujejo drug drugemu, kako perfektni smo pri tem. <br /><br /> Verjetno se tudi vsakdo strinja, da v pogovarjanju z drugim človekom tega ne želimo raniti, poškodovati, prizadeti, premagati. In enako ne želimo, da bi on prizadel nas, ne želimo, da je vzvišen, neprijazen, aroganten, napadalen, strupen, zadirčen, kaznovalen. Pa vendar se vsak dan dogaja eno in drugo. <br /><br /> Vsakdo od nas je namreč hendikepiran, z vsakim je nekaj narobe, vsakdo je nekoliko poškodovan – če ne kognitivno, pa zagotovo odnosno in čustveno. Ni človeka na tem svetu, za katerega zapisano ne bi veljalo. Vsakdo ima svojo norost, kot bi rekel Alain de Botton. <br /><br /> Prav zato je kultiviranje dobrega pogovarjanje še pomembnejše. <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-61611166500169498162023-10-06T06:33:00.005+02:002023-10-06T06:33:46.402+02:00Sodelovanje s starši: čustva, družina in duševno zdravje otrok - 41 Dušan Rutar<br /><br /> Izkaže se, da je otrok pri pouku nemiren, da se neprimerno vede do učiteljice, da brca in se zaganja vanjo, jo kdaj celo udari ali pljune vanjo. Tako neprimerno otrokovo vedenje kar kliče po protokolih za preprečevanje neprimernega ali neželenega vedenja, zlasti pa po psihološki obravnavi, zato ni čudno, da učiteljica prej ali slej pobara bližnjega psihologa z željo po otrokovi obravnavi v njegovi pisarni. <span><a name='more'></a></span>Toda psiholog reče, da bi raje najprej podrobneje preučil odnos v razredu ali odnose, saj ne obstaja en sam. Preučil bi odnose med učiteljico in otroki. A zakaj bi preučeval otrokove odnose, zakaj ne bi raje povabil otroka v svojo pisarno, da bi ga tam obravnaval, kot se reče, iz oči v oči? Zakaj bi k sodelovanju pritegnil še učiteljico, ki je sicer vsak dan nekaj ur v odnosu z otrokom? <br /><br /> Psiholog predlaga zapisano zato, ker ima izkušnje in je prebral vsaj nekaj sodobnih študij, ki dokazujejo, kar sledi. <br /><br /> Številne psihološke študije so doslej dokazale, da je za otrokovo duševno zdravje, zlasti za njegovo čustveno življenje in vedenje, zelo pomembno življenje v družini, natančneje kakovost medsebojnih odnosov v njej. Nanje pomembno vplivajo vsakdanje stiske staršev, izzivi in problemi, s katerimi se soočajo, zlasti pa načini in strategije, kako jih rešujejo. <br /><br /> Podobno lahko rečemo tudi za življenje zunaj družine, na primer v šolah in vrtcih. Tudi tam na otrokovo čustveno doživljanje in odzivanje vplivajo vzgojitelji in učitelji, in sicer z načini, kako se sami soočajo z izzivi in s problemi vsakdanjega življenja, zlasti čustvenega. <br /><br /> Tako je dokazano, da na počutje otrok vpliva ne le počutje staršev, temveč tudi počutje vzgojiteljev in učiteljev. Njihove stiske, stres, negotovost, tesnobna stanja zmanjšujejo zmožnosti za sočutje, to pa vpliva na čustveno odzivanje otrok. Torej ne smemo naivno misliti, da otrok sam odloča o svojem čustvenem odzivanju, da se v razredu odziva na določene načine zato, ker je len, ker se mu kdaj ne ljubi ali ker se zavestno odloči, da se bo odzival na natančno določen način – da bi na primer jezil učiteljico ali jo spravljal v slabo voljo. <br /><br /> Je pa zagotovo laže in preprosteje misliti, da tičijo vzroki otrokovega neprimernega vedenja v njem, na primer v njegovi notranjosti, recimo v genih ali pa v njegovi naravi. A kako potem vplivati nanj, saj genov ne moremo kar vklopiti ali izklopiti, narava pa se tudi ne spreminja že zgolj zato, ker mi tako želimo? <br /><br /> Gremo dalje. Obremenjeni starši, zlasti čustveno obremenjeni, praviloma ne uporabljajo najbolj učinkovitih načinov vzgajanja svojih otrok. Uporabljajo strategije, ki slabo vplivajo na medsebojne odnose. Ker so otroci in starši močno in zlasti čustveno povezani, se bo to prej ali slej poznalo na otrokovem vedenju. Tako na primer tesnobni, anksiozni in depresivni starši s svojimi načini odzivanja na otrokove potrebe, zlasti čustvene, povečujejo verjetnost, da bo tudi otrok razvil slabe strategije za soočanje z vsakdanjimi izzivi in problemi, in sicer tako, da bo pri tem ponotranjil tesnobo ali anksioznost svojih staršev, njihova depresivna razpoloženja in morda še katastrofična pričakovanja, kar pomeni, da bo vse manj kognitivno in čustveno učinkovit. <br /><br /> Obstaja torej množica psiholoških dokazov, da starši vplivajo na znake duševnega zdravja otrok in njihove simptome, obstajajo pa tudi dokazi, da otrokovo vedenje, čustveno doživljanje in razvijanje strategij za soočanje z izzivi, nazaj vplivajo na starše. <br /><br /> Vplivajo tudi na vzgojitelje in učitelje. Otroci vplivajo na njihovo duševno zdravje. Krog se sklene: starši, vzgojitelji, učitelji vplivajo na duševno zdravje otrok, duševno zdravje otrok vpliva nanje. <br /><br /> Iz študij in prakse vemo, da je za preprečevanje in zmanjševanje duševnih stisk in težav, ki jih razvijejo otroci, daleč najbolj učinkovito razvijanje starševskih veščin, tudi veščin vzgojiteljev in učiteljev, ne samotno obravnavanje otrok v psihologovi pisarni. <br /><br /> Programi, s katerimi starši, vzgojitelji in učitelji krepijo lastne veščine in zlasti strategije za oblikovanje varnega in spodbudnega okolja, v katerem rastejo in se vzgajajo oziroma učijo otroci, pa ne vplivajo ugodno le na duševno zdravje otrok, temveč tudi na duševno zdravje odraslih, s katerimi vstopajo otroci v odnose. <br /><br />Osredotočanje izključno na otroka, morda še na njegove gene in občasno na polno Luno, ter njegovo obravnavanje, ko se pokažejo simptomi in se otrok neprimerno vede, je prepozno in daleč premalo učinkovito soočanje s kompleksnimi razsežnostmi duševnega zdravja, o katerem niti ne moremo smiselno govoriti, če ne začnemo pri kakovosti medsebojnih odnosov, ki pa so zopet možni le v širšem družbenem okolju. <br /><br /> Učinkovitejše so zgodnje intervencije, ki izhajajo iz znanstvenih spoznanj o pomenu in pomembnosti uravnavanja lastnih čustev, ki nam pomaga k oblikovanju kakovostnejših medsebojnih odnosov. Ti predstavljajo glavni vzvod za razumevanje prepletenosti duševnega zdravja staršev, duševnega zdravja otrok, uravnavanja čustev in učinkovitih strategij za soočanje z življenjem, za blagostanje (well-being) tako staršev kot otrok ter njihovih učiteljev in vzgojiteljev. <br /><br /> Učinkovitost vzgajanja otrok za socialno in čustveno inteligentno vedenje oziroma delovanje je neposredno povezana s tem, koliko se starši, vzgojitelji in učitelji čutijo samozavestne in sposobne reševati probleme in izzive, s katerimi se soočajo pri vzgajanju, kar pomeni, da je za to pomembno, kako dobro se počutijo v svoji vlogi. <br /><br /> Ključno pri vsem tem pa je, da je vzgojna učinkovitost odraslih bolj čustvena kakor kognitivna spremenljivka. In zopet smo pri kakovosti medsebojnih odnosov in uravnavanju lastnih čustev. <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5647234520706927014.post-29430480606319144342023-09-28T14:18:00.002+02:002023-09-28T14:18:11.200+02:00Sodelovanje s starši: zahtevni sogovorci - 40. Dušan Rutar<br /><br />Ljudje se pogosto sprašujejo, kako komunicirati s tako imenovanimi zahtevnimi sogovorci. To so ljudje, s katerimi se pravzaprav ne pogovarjate, ker so zajedljivi, nesramni, zadirčni, napadalni, narcistični, agresivni, egocentrični – kaj od tega ali pa kar vse skupaj. Torej niti ne moremo reči, kako se pogovarjamo s takimi ljudmi, ker se nočejo ali ne znajo pogovarjati. In za pogovarjanje sta potrebna vsaj dva, kajne? Če se eden ne zna ali noče pogovarjati, temu težko rečemo pogovarjanje. <span><a name='more'></a></span>Pa vendar, kaj narediti, ko naletimo na takega nemogočega sogovorca? <br /><br /> Odgovore na zapisano vprašanje je že star, o njem so zelo dobro razmišljali stoiški filozofi stoletja nazaj. Poglejmo, kako. <br /><br /> Ljudje, ki se ne znajo pogovarjati na razumne načine, so vsepovsod: v službi, v šoli, na cesti, v kinu, celo doma. To so težki, težavni, naporni ljudje, ki jih je težko prenašati, zato vse v nas kriči, da se kratko malo oddaljimo od njih. Da, so zahtevni, ker s svojim vedenjem veliko zahtevajo; na primer že to, da prenašamo njihovo neprijetno in neprijazno bližino. Ne znajo se primerno obnašati in pogosto ne vedo, da se ne znajo. Mislijo, da so čisto v redu ljudje in da se znajo pogovarjati. Le da se ne znajo. Torej. <br /><br /> Stoiki razmišljajo o takih ljudeh in pridejo do dobrih odgovorov, kako se vesti v njihovi bližini, če smo že prisiljeni vanjo; včasih je kajpak bolje, da se jim preprosto izognemo, če je to le mogoče. <br /><br /> Ko ni mogoče, ko moramo biti vsaj kratek čas z njimi in komunicirati, je prvi korak, ki ga velja narediti, vsaj tako predlaga Epiktet, da ostajamo skulirani, hladni in mirni. V bližini napornega človeka je najslabše, kar naredimo, če ga skušamo pomiriti ali kako drugače vplivati nanj, da bi se razumno pogovarjali – takrat tvegamo, da postane še napadalnejši. Epiktet predlaga, da namesto tega kontroliramo sami sebe in smo mirni. <br /><br /> Dejstvo, da smo mirni, je za drugega, zahtevnega sogovorca, zelo pomembno, tudi če se tega ne zaveda. Sporočamo mu namreč, da na nas ne more vplivati s svojim neprimernim vedenjem ali delovanjem, da nas ne more spraviti iz tira. <br /><br /> Na tem mestu zato navajam slavni Epiktetov izrek, ki nam je lahko v pomoč: Najprej si povejte, kaj bi bili; in potem naredite, kar morate narediti. <br /><br /> Vidimo torej, da Epiktet ne predlaga, kaj narediti z drugim človekom, ki je naporen, težak in nemogoč, ne, govori o tem, kaj naredite s seboj. To seveda ni vselej lahka naloga, je pa zelo dobro, če se je lotimo in nato obvladamo. <br /><br /> Poskušajte torej obvladovati sebe, ne drugega. Ta se ne obvladuje, zato je naporen in zahteven, tak pa bo verjetno tudi jutri in morda vse življenje. <br /><br /> Če pustimo, da naporen sogovorec vpliva na nas, se naš um zmede, utrudi in izčrpava, to pa ni koristno ne za nas in ne za sogovorca. Če se bomo vznemirjali zaradi njega, bomo vznemirjeni, to pa že pomeni, da se čez kratek čas še sami začnemo obnašati podobno kot naš zahtevni sogovorec, ker izgubljamo nadzor nad seboj. <br /><br /> Zahtevni sogovorci so praviloma notranje čustveno, duševno in duhovno poškodovani in so prestrašeni, tesnobni oziroma anksiozni. Dobro je, da se tega zavedamo. Zahtevni niso, ker so zlobni, temveč so taki, ker so nemočni. <br /><br />Pričakujte torej zahtevne sogovorce, neprijazne ljudi, prestrašene in poškodovanje ljudi, ki se ne znajo obvladovati. Tako je življenje in taki so nekateri ljudje. Ker jih pričakujete, se vnaprej zavarujete, da bi vas vrgli iz tira, ker veste, kdo so in zakaj se obnašajo, kot se. Tako se opremite in zaščitite pred njimi. <br /><br /> To pa še ne pomeni, da takim sogovorcem ne smete ob priložnosti povedati, kako težko jih je prenašati, kako neprijazni in antisocialni so. Taka priložnost se lahko ponudi, ni pa nujno, da se. Včasih se preprosto ne ponudi ali pa je ne znamo ustvariti, zato je v določenem času treba razmisliti, ali sploh še želite biti ob osebi, ki jo imenujemo zahtevni sogovorec. Če se ne želi spremeniti, če ne želi spremeniti svojega vedenja, če torej ne išče strokovne pomoči, ker si sam ne zna pomagati, je treba razmisliti tudi o skrajni možnosti, ki je odhod od njega. <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> <br /><br /> Dušan Rutarhttp://www.blogger.com/profile/16481500465222869785noreply@blogger.com