Dušan Rutar
Neposredna posledica pogoste izjave, da ljudje danes »ne berejo več«, in da jim gre »filozofiranje« na živce, je tudi globoko popačenje, ki razkriva, kako se lahko filozofska modrost sfiži, ko jo ljudje ločijo od njenih globljih temeljev. Ko berem Spinozovo »Etiko«, imam tako nenavaden občutek, da je današnje popularno pozivanje ljudi k samouresničitvi in produktivnemu delu prav etična uresničitev Spinozovega projekta. In se obenem sprašujem, zakaj je potem med mladimi toliko tesnobe, anksioznosti in nemira, zakaj niso vsi ljudje, ki sprejemajo takšne pozive, tudi zadovoljni in srečni? Zdi se mi, da je nekaj šlo narobe. Ne vidim, da bi se skupno dobro, o katerem govori Spinoza, povečevalo, veliko je privatizacije in osamljenosti. Kaj je torej narobe?
