Blogi v nobenem primeru ne izražajo mnenj ustanove (CIRIUS Kamnik)
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.

petek, 29. maj 2020

Kaj je hendikep – 2.

                                                            Dušan Rutar

Ko pomislimo na hendikep, nam najprej pade na pamet telo, podoba telesa, ideja telesa. Obenem si že čisto spontano predstavljamo, da hendikepirano telo nekako ni normalno, zato mislimo, da je drugačno, da ima njegov lastnik posebne potrebe, da je telo moteno, ovirano, defektno, invalidno, poškodovano, okvarjeno. Uporabljeni izrazi izhajajo iz domneve, da obstaja normalno telo, čeprav ni nujno, da se tega zavedamo. A če ne bi obstajalo normalno telo, ne bi moglo obstajati nenormalno – to je zelo logično. Če ne bi bilo telesa brez motenj, enako ne bi moglo obstajati telo z motnjami, moteno telo, defektno telo. A ta domneva je slaba, nedokazana in celo nedokazljiva. Obstajajo boljše ideje, kaj je telo, in obstajajo boljše ideje, kaj je hendikep, ki ni motnja, defekt, okvara, oviranost.

Da bi razumeli, kaj je hendikep, moramo torej najprej razumeti, kaj je telo. Zdi se sicer, da že od nekdaj vemo, kaj je, vendar se samo zdi, da vemo, to pa je premalo, da bi telo tudi globoko razumeli.

Ko ga razumemo, vemo, da je najprej nekaj, kar obstaja samo v različnosti; obstajajo torej različna, zelo različna telesa, kajti telo je variabilno, to pa pomeni, da je zmožno za različnost in s tem za drugačnost.

Razlike med telesi so lahko zelo velike, lahko so tudi ekstremne – na različnost zelo vpliva kultura. To ne pomeni, da je eno telo normalno, druga telesa pa so od njega bolj ali manj ekstremno drugačna. Ne, pomeni le, da so telesa drugačna med seboj, različna.

Telesa doživljajo svet, realnost na različne načine, ker so različna – tudi to je logično. Zopet ne moremo reči, da je en način normalen, druga pa so taki, da odstopajo od njega. Teles zato ne moremo razumeti in določiti tako, da jih primerjamo med seboj. Če jih primerjamo, si moramo namreč dobesedno izmisliti kriterije, po katerih so nekatera telesa normalna, druga pa ne. S tem seveda ne pridemo prav daleč.

Telo tudi neposredno vpliva na kognicijo, na miselne procese. Zopet moramo reči tole: ne obstajajo normalna telesa, ki vplivajo na kognicijo na normalen način. Zadeve so kompleksnejše.

Del telesa so tudi možgani, brez katerih ni kognicije. Razumemo jih kot močan biološki instrument, ki vpliva na druge dele telesa, ti kajpak vplivajo nanje, obenem pa omogoča še nekaj.

Ključno je tole spoznanje. Možgani omogočajo reorganiziranje, spreminjanje, preoblikovanje procesov in aktivnosti, ki potekajo v telesu. Obstaja torej določen prostor, znotraj katerega so take spremembe mogoče in celo pričakovane. Mogoče so različne spremembe, ne ena sama, tista, ki je domnevno normalna in najbolj zaželena.

Dejavnosti, ki izrisujejo povezanost telesnih organov z zunanjim okoljem, vplive okolja na telo in možgane, ki omogočajo preoblikovanje aktivnosti, nam tudi povedo, da so ti procesi v temelju kreativni.

Telo zato ni pasivni sprejemnik zunanjih dražljajev in informacij; daleč od tega. Že sam vnos dražljajev oziroma informacij v telo je performativen, kot pravimo, kar pomeni, da nekaj povzroča, da vpliva na pravila, po katerih potekajo procesi v telesu in možganih.

Vplivi pomenijo spreminjanje pravil, to pa vodi k novim načinom delovanja in človekovega vedenja. K novim, ne nujno k nenormalnim, defektnim ali okvarjenim, ko je telo domnevno nenormalno, defektno ali okvarjeno.

 

 

sreda, 27. maj 2020

Hendikep in svoboda




Dušan Rutar

Hendikep je, zelo paradoksno, bolj povezan s svobodo človeškega bitja kakor z njegovo nezmožnostjo, invalidnostjo, ubogostjo, mizerijo zaradi drugačnosti in izključenosti iz družbenega življenja, ranljivostjo in potisnjenostjo na rob.

ponedeljek, 25. maj 2020

Hendikep in vzgoja

Dušan Rutar

Vzgoja in izobraževanje otrok še vedno slonita preveč na: pridnosti, ubogljivosti, želji po dobrih dosežkih na testih in dobrih ocenah, sledenju družbenim normam ali konformizmu. Ironično je, da pomeni hendikep tudi natanko to. Pomeni namreč oviranost, da bi človek sledil lastni nezavedni želji, da bi bilo njegovo delovanje na njeni ravni, da ne bi odstopal od nje, da ne bi popuščal. Nezavedne želje ne moremo razumeti brez etičnosti in te ne brez nezavedne želje, brez odgovora na vprašanje, kaj človek zares želi, tudi če tega ne ve. Kaj torej želi človek v resnici, ne v družbenih imaginarijih, v svetu fikcij, iluzij, zapeljevanja in vsakdanjega ideološkega nagovarjanja?

sreda, 20. maj 2020

Hendikep in podobe trpljenja

Dušan Rutar

Morda je treba na vse skupaj pogledati še iz drugega in zelo drugačnega zornega kota. Hendikep je namreč od nekdaj povezan s podobami trpljenja in bolečine. Poglejmo v zgodovino in videli bomo veliko podob, ki dokazujejo oziroma ponazarjajo zapisano.

ponedeljek, 18. maj 2020

Hendikep in telo

Dušan Rutar

Uživam v prebiranju dobre knjige. Njen naslov je: Extraordinary Bodies. Spisala jo je Rosemarie Garland Thomson.

nedelja, 17. maj 2020

Hendikep in jezik

Dušan Rutar

Številne raziskave odnosov med človekom in zunanjim svetom so doslej postregle z zanimivimi in celo vznemirljivimi vpogledi v razmerja, ki nastajajo, ko uporablja človek jezik, ker je simbolno bitje. Z rabo jezika namreč nastajajo nova razmerja, se rojevajo novi načini zaznavanja in razumevanja sveta oziroma realnosti, ki jih živali ne poznajo, saj ne uporabljajo jezika, kot ga uporablja človek.

sobota, 16. maj 2020

Hendikep in razlika

Dušan Rutar

Obstaja ideja o sprejemljivi razliki. To je razlika, na primer med dvema človekoma, ki jo je mogoče sprejeti in z njo produktivno živeti. Zaradi take razlike nihče ni prizadet in nihče je ne skuša zmanjšati ali celo odstraniti. Nasprotno, razlika je vir zadovoljstva, miru in celo sreče.

petek, 15. maj 2020

Hendikep in normalnost

Dušan Rutar

Obstaja posebna izkušnja. Človek jo dobi, ko se znajde med dvema svetovoma. Morda ima najprej izkušnjo življenja in sveta, ki jo ima za normalno; to je običajna, vsakdanja, navadna izkušnja sveta, za katero verjame, da jo imajo tudi drugi ljudje. Potem se nekaj zgodi, spremeni. Sooči se z nečim, kar je onkraj normalnosti, z nečim, česar ni na zemljevidu vsakdanjega, normalnega življenja. Tega nečesa drugega sprva ne prepozna, ne razume, ne more razložiti; to nekaj je drugo. Obstaja torej izkušnja življenja med normalnim življenjem in drugim. Hendikep je posrednik med obema.

četrtek, 14. maj 2020

Hendikep in resnica

Dušan Rutar

Hendikep, ki torej ni disability in ni sinonim za invalidnost ali posebne potrebe ali oviranost, je tesno prepleten z razmišljanji o naravi resnice in njenem status znotraj občestev. Naj povem, kaj s tem mislim.

torek, 12. maj 2020

Hendikep in pravičnost


Dušan Rutar


Zgodovina filozofske misli nam je že postregla z dobrimi idejami o dobrem, o dobrem življenju, o pravičnosti in družbeni pravičnosti. Različni avtorji se še vedno ne strinjajo glede marsičesa, kar je povezano s temi idejami, toda to nam ne preprečuje, da ne bi razmišljali o perečem sodobnem problemu, ki zajema hendikep, zastopnike in zastopnice hendikepa ter idejo pravičnega, dobrega življenja.

nedelja, 10. maj 2020

Hendikep in ljubezen

Dušan Rutar

Hendikep in ljubezen imata nekaj skupnega. Hendikep pomeni odvisnost človeka kot duhovnega, simbolnega bitja od univerzalnega spoznanja o naravi realnosti, celotnega kozmosa, ki je odprta. Torej ni sklenjena celota. Za ljubezen velja natanko isto.

petek, 08. maj 2020

Ljubiti in sprejemati drugega človeka



Deklica Ruby ima izjemno redek sindrom. Imenuje se Strømmejev sindrom. Tako se imenuje zato, ker ga je prvi opisal norveški pediater Petter Strømme. Povzroča ga genetska mutacija. Na vsem svetu ga ima samo nekaj več kot deset ljudi. Ruby je med njimi.

sreda, 06. maj 2020

Vodnik do altruizma in bodočnosti

Dušan Rutar


Star sem sedemnajst let. Kakšna je moja prihodnost? Poslušam Greto Thunberg, ki pravi, da so nam starci vzeli prihodnost. Kaj to pomeni? Kaj naj storim?

torek, 05. maj 2020

Drugačen svet?

Dušan Rutar


Moj mladi sogovornik vpraša, ali bi morali spremeniti svet, v katerem živimo. Zdi se mu namreč, da je veliko ljudi čisto zadovoljnih, celo srečnih v svetu, kakršen trenutno je, če odštejemo pandemijo, ki pa se bo tako ali tako kmalu iztekla. Med ljudmi, ki trdijo, da so srečni, je veliko mladih ljudi. Zakaj bi torej spreminjali svet, v katerem so ljudje srečni, sprašuje. Niso vsi, dodaja, seveda, a to ne spremeni ničesar, saj bo vselej kdo, ki ne bo zadovoljen in srečen, ker idealnega sveta za vse ne moremo ustvariti. Kako je torej s spreminjanjem sveta, s potrebo po spreminjanju?

ponedeljek, 04. maj 2020

Kaj je hendikep

Dušan Rutar



Otrok me vpraša, zakaj ga kličejo otrok s posebnimi potrebami. Kaj je posebna potreba? Ima sam take potrebe ali jih imajo tudi drugi otroci? Kako je s tem?