Blog nastaja v okviru projekta, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, prednostna naložba Aktivno vključevanje, tudi za spodbujanje enakih možnosti ter aktivne udeležbe in povečanje zaposljivosti.
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.
sobota, 30. december 2017
Izziv gostoljubnosti
Obstajajo navadna mnenja, ki jih imajo ljudje, in obstajajo prevladujoča mnenja; ne zanimajo me ne ena ne druga, saj tvorijo sofistiko. Zanima me nekaj drugega. Zanimajo me resnice kot kreativne iznajdbe sveta. Vsaka resnica je absolutna in svobodna, kot pravi Alain Badiou; to zlasti pomeni, da ne obstaja ena sama in da ni relativna, kot bi radi sofisti. Z njim se povsem strinjam. Ne, ker bi hotel slediti, saj ne sledim, temveč zato, ker ima prav. Naj pojasnim.
četrtek, 28. december 2017
Preveč vključeni
Dr. Dušan Rutar
Številni ljudje so izključeni, pravijo. Toda prav tako lahko rečem, da so številni drugi preveč vključeni. Sledi logično vprašanje. Kaj storiti s temi, ki so preveč vključeni, če se strinjamo, da je treba izključene vključevati? Naj razložim.
sreda, 27. december 2017
Življenje v tem trenutku
Dr. Dušan Rutar
Božiček mi je prinesel izvrstno darilo: knjigo Hitler's Beneficiaries: How the Nazis Bought the German People. To je zares obsežna in prepričljiva, malo manj kot petsto strani dolga in s številkami podkrepljena pripoved, ki dokazuje, da ni pomembno spraševanje, ali je bil Hitler psihopatska osebnost, zlobni človeški osebek, noro bitje, ki sovraži vse okoli sebe, ali ne, saj je bilo zares pomembno predvsem to, da je bil človek kapitala, reda, discipline, natančnosti in celo brezhibnosti, hierarhij, administracije, vodja, šef, ki je dobro vedel, kako podkupovati ljudi, da mu bodo sledili brez ugovarjanja. Dobesedno kupil jih je z denarjem, ogromno ga je vzel Judom, in ljudje so se pustili podkupovati, ker so imeli od tega velike koristi; nekateri so imeli dobesedno bajne ugodnosti. In tamle zunaj je še vedno veliko ljudi, ki ljubijo denar, kapital, hierarhije, vzpenjanje, ukazovanje in imajo radi ubogljive ljudi, ki sledijo, vrtijo žargon, imajo mnenja in ne ugovarjajo.
torek, 26. december 2017
Kako sem se naučil ljubiti katastrofo
Dr. Dušan Rutar
Včasih je bolj kakor sicer videti, da je v naših življenjih na delu kolektivna zmožnost za nasilje in krutosti, pa tudi kolosalna brezbrižnost, kot pripominja Jon Kabat-Zinn v uvodu k svoji knjigi z naslovom Full Catastrophe Living, zmožnost za pohlepnost, samoprevare in egocentrizem, vraževerje in magično razmišljanje. Ko govorim o zmožnostih, ne mislim na vrojene naravne značilnosti človeških osebkov, ki se jih ti nikakor ne morejo znebiti, tako kot se zebre ne morejo znebiti svojih prog, temveč mislim na potenciale, na nekaj, kar se lahko zgodi in se lahko, prav zato, tudi ne zgodi. Mislim torej na vsoto, na množico dogodkov, potez, gest, medsebojnih odnosov, idej in vsega drugega, na vse tisto, kar lahko opazimo, če dovolj dolgo in natančno opazujemo človeška bitja in to, kar imajo med seboj ali bi lahko imela. Ali kot pravi Kabat-Zinn: obstaja ranljivost ljudi, obstajajo njihove neadekvatnosti, obstajajo omejitve in omejenosti, šibkosti in slabosti, obstajajo bolezni in poškodbe in okvare, obstajajo disabilities, s katerimi moramo živeti, obstajajo osebni neuspehi, padci, ki se jih bojimo, zaradi katerih smo zaskrbljeni, obstajajo nepravilnosti in krivice, ki se dogajajo vsak dan, obstaja izkoriščanje, zaradi katerega ljudje trpijo, obstajajo strahovi glede prihodnosti, obstajajo izgube ljudi, ki smo jih imeli radi, in obstaja strah pred našo lastno smrtjo. V taki perspektivi empiričnih dejstev vsakdanjega življenja je zares nepotrebno in odveč še dodatno zatrjevati, da obstajajo ljudje s posebnimi potrebami in ljudje brez njih. In enako obstaja življenjska radost, obstaja veselje, obstaja ljubezen in obstaja zdravje, obstaja upanje in obstaja zmožnost za učenje. sobota, 23. december 2017
Paradoks stresa
Dr. Dušan Rutar
Ogledal sem si film z naslovom Marjorie Prime (Michael Almereyda, 2017). Kot pravi recenzent: to je meditacija o spominu, času in smrtnosti. Je premišljena poetika bistvene želje vsakega človeškega bitja: bodite potrpežljivi z menoj, ne obsojajte me prehitro. Name je naredil močan vtis, ker ustvarja zdravilno bližino drugega človeka in jo vzdržuje; film se konča na način, za katerega bi si želel, da bi trajal in trajal, iz katerega bi se ljudje lahko naučili vsaj drugačnega razmišljanja o lastnih medsebojnih odnosih, ki niso popolni in tudi ni treba, da bi postali taki, saj povsem zadošča, če so dovolj dobri. Pozornost na drugega človeka in njegovo ne-popolnost je zato morda dobro izhodišče za skrb za njega in za delo na sebi. Ni naključje, da prav zdaj berem knjigo, ki govori natanko o istem. Njen avtor je Jon Kabat-Zinn.
petek, 22. december 2017
Reka
Dr. Dušan Rutar
Najprej sem imel predavanje. Na povabilo, ki ga sicer nisem pričakoval. Bilo je prijazno in meni nenavadno naklonjeno, bilo je pristno, kot rečemo, zato sem porabil kar nekaj časa, da sem postavil pod vprašaj lastni vtis o človeku, ki mi je krepko stisnil roko in mi povedal, zakaj me je povabil. Bilo je vznemirljivo in dobro sem se počutil, ker sem imel občutek, da sem do tistega trenutka o njem vedel dosti premalo, da bi si lahko ustvaril vtis, ki si ga tudi zasluži. Nadvse zanimivo je bilo spreminjati pogled nanj in v glavi premlevati, kje vse sem se motil o njem, kakšen je v resnici, kako ga poznajo njegovi bližnji.
Prazniki
Sonja Mlakar
Četrtek. Komaj čakam, da bodo prazniki. Danes, ko to pišem, je pred mano samo še en delovni dan. Verjetno bo minil ob kakšni kavi in klepetu več, izmenjavali si bomo želje za čim lepše preživete praznike, pogovarjali se bomo o tem, kaj bomo počeli in kam bomo šli med prazniki, pospravila bom mizo in preverila seznam nalog za prvi popraznični delovni teden. Mogoče celo ne bom zdržala do konca in bom šla že kakšno urico prej.
Prepoznaj, deli, vplivaj
Tako bi se lahko glasil slogan za katero od političnih kampanj, ki bi se naslavljala na navadne ljudi in njihovo uporabo spletnih socialnih omrežij izkoristila za promocijo (propagando) svojih idej. Facebook po številu objav in delitev leta 2017 še vedno močno prednjači pred ostalimi. Največ lajkov (všečkov, likes) so deležne fotografije majhnih otrok. Sledijo jim videoposnetki mačk.
četrtek, 21. december 2017
Jaz, tiran samega sebe
Dr. Dušan Rutar
Filozofi in drugi misleci so dolgo tuhtali in razmišljali, kaj naj bi bil jaz. Kaj naj bi empirično ustrezalo besedi jaz? No, danes bolj kot kadarkoli vemo, da jaz obstaja. Vemo, ker nanj sklepamo po vedenju ljudi, ko se prilagajajo delovanju kapitalizma, v katerem živijo, sistema družbenega življenja, ki je v temelju nepravičen. Pomembna oblika vedenja človeških osebkov je ta, ki jo opisujem v nadaljevanju.
sreda, 20. december 2017
O drobni cvetlici
Dr. Dušan Rutar
Hygge je tudi izkušnja zavetja, kot rečeno. Vendar velja dodati: ni beg v skrivališče, temveč je ustvarjanje zavetja za odmor. Življenje je lahko tudi zahtevno, naporno in stresno, vendar pred njim ni treba bežati in se skrivati. Vzamemo si odmor in začutimo polnost življenja, kot bi stali na temeljih iz granita in se zavedali, da imamo dovolj energije za premagovanje naporov, ki jih terja življenje. In najpomembnejše pri vsem tem, da je pravo zavetje tisto, ki ga ponujajo ljudje drug drugemu. Zavetje zato ni jama, kamor se človek skrije in upa, da ga ne bodo našli, temveč je medsebojni odnos, ki zagotavlja odmor. Ko sem s takim človekom, ki mi zagotavlja odmor, čutim, da mi ni treba biti nič od tega, kar ljudje navadno mislijo, da je treba biti – ob takem človeku zgolj sem in čutim, da je to dobro. Trenutno berem knjigo indijske pisateljice Arundhati Roy z naslovom The Ministry of Utmost Happiness.
torek, 19. december 2017
Druga stran Božiča
Prihaja konec leta 2017 in spet so tukaj, še malenkost prej kot lani, božični in novoletni prazniki, ko se lahko zamislimo nad svojo smrtnostjo in se vprašamo, kaj smo dosegli in kaj si želimo doseči v naslednjem letu, razmišljamo o tem, da obiščemo svoje bližnje in jih obdarimo. To je tudi obdobje pretiranih SMS-ov in voščilnic, smrekic, novoletnih lučk itd.
Odprti prostori, kjer si delimo
Odprti prostori so pomembni. Z več vidikov. Eden je zagotovo ekonomski. Ta je še posebej pomemben. Če prostore zapremo, zamejimo, ogradimo, potem nekateri ljudje ostanejo zunaj. Ne samo zunaj, onemogočen jim je tudi dostop. Celo dostop do najbolj osnovnih dobrin, kot so hrana, voda, zdravila. Prav tako nimajo dostopa do informacij, znanja, šolanja, tehnologij. Prostore zapiramo s fizičnimi ali z ekonomskimi ovirami. Vstop v zaprte prostore je pogojevan bodisi z državljanstvom, s pripadnostjo ustanovi ali prepričanju bodisi z denarjem. Nasprotno so odprti prostori brezpogojno namenjeni vsem, v njih si brezpogojno delimo vse.
Umetnost sreče ali hygge
Dr. Dušan Rutar
Včeraj sem bil gost otroškega parlamenta. Pogovarjali smo se o šoli za 21. stoletje. V Odprtih prostorih. Na tem kraju nadaljujem, kjer smo ostali. Pogovarjali bi se namreč še naprej, s sem moral zaradi dolžnosti drugje oditi. ponedeljek, 18. december 2017
Človeško, zelo človeško
Dr. Dušan Rutar
Jezus je zelo jasno sporočil svojim učencem, da jim ne bo lahko na svetu, potem ko bo odšel; vedel je, da jih bodo preganjali, jasno mu je bilo, da jih bodo preganjali tudi do smrti. Tudi njemu ni bilo lahko in tudi njega so preganjali. Potem jim je še rekel, naj se kljub vsemu naučijo ljubiti svoje sovražnike, rekoč, da je lahko ljubiti ljudi, ki jih ljubijo, in da je prava preizkušnja ljubezni vezana na sovražnike. Če danes pogledamo okoli sebe, se zdi, da je za ljudi ta zahteva preprosto prevelika in pretežka. Sovražnika je namreč skoraj nemogoče ljubiti, propaganda in novorek pa nas tudi nenehno pozivata, naj vsakdo teka za svojimi sanjami in naj skrbi predvsem zase, ne pa tudi za druge. Pa vendar. nedelja, 17. december 2017
Samoupravljanje in skrb za sočloveka
Dr. Dušan Rutar
Današnje napredne ideje o skupnem življenju ljudi in njihovi medsebojni skrbi naddoločajo tradicionalne prakse o skrbi za otroke, ranljive družbene skupine in ljudi s posebnimi potrebami, zlasti pa presegajo institucionalne oblike dela, ki izhajajo iz razvrščanja ljudi po kategorijah ter njihovega usmerjanja sem in tja, saj so bolj egalitarne, bolj demokratične in bolj pravične. Prav zato se velja seznaniti s projektom, ki se imenuje Real Utopias Project in raziskuje nove utopične ideale, ki temeljijo na realnih potencialih za preoblikovanje (redesigning) družbenih institucij, kot pravi ameriški marksistični sociolog Erik Olin Wright.
sobota, 16. december 2017
Ubogljivost vodi k harmoniji
Dr. Dušan Rutar
V nekem drugem svetu so se ljudje dogovorili, da imajo dovolj različnosti in da se je želijo znebiti za vedno. Ugotovili so namreč, da razlike ljudi pogosto ne bogatijo, temveč samo komplicirajo zadeve in vsakdanje življenje. Ko se na primer skušajo različni ljudje nekaj dogovoriti, so spoznali, se v nedogled pogovarjajo, ker ima vsakdo drugačno mnenje, različna mnenja pa je včasih nemogoče spraviti na skupni imenovalec, kar pomeni, da je končni izkupiček takega pogovarjanja ničen, saj se ne dogovorijo ničesar in samo izgubljajo čas. Veliko hitreje gre, če nekdo reče že na začetku, kaj bodo storili, vsi drugi, različni ljudje, pa preprosto ubogajo in mu sledijo. Stvari so narejene, kot bi mignil, nobenega prepiranja ni, nobene hude krvi ni, nobenega izgubljanja časa, različni konji ne vlečejo v različne smeri. Ubogljivost, so ugotovili ljudje v tem drugem svetu, vodi k harmoniji in urejenemu življenju, v katerem vse poteka kot po maslu. Različni ljudje, saj različnost je čisto v redu, in jo spoštujemo in cenimo in imamo zelo radi, morajo imeti enega vodjo, ki o vsem odloča, potem je vse v redu. Vredno si je ogledati epizodo iz serije Območje somraka z naslovom Eye of the Beholder ali Lepota je v očeh opazovalca. Pokazal bom, zakaj.
petek, 15. december 2017
Izključevanje besed in vključevanje podob
Večkrat sem že omenil, da ljudje zelo potrebujejo pogovore in da obstaja velika potreba po sogovorcih, ki se znajo pogovarjati. Seveda lahko vsakdo poreče, da se zna pogovarjati, toda potem je težko razložiti, zakaj ljudje vedno znova rečejo, da nimajo nikogar, s katerim bi se zares pogovarjali. Nekaj se mora dogajati, kajti če bi se vsi ljudje pogovarjali in bi se tudi znali pogovarjati, bi bila potreba po sogovorcih, kot sem jo opisal, povsem odveč ali pa bi bilo govorjenje o njej nesramna potegavščina. Domnevati smem, da se ljudje, ki trdijo, da potrebujejo sogovorce, ne sprenevedajo in niso moralno pokvarjeni, zato je dobro pogledati, kaj se dogaja med njimi, kaj imajo danes med seboj, da zatrjujejo, kar sem zapisal.
četrtek, 14. december 2017
Odprti prostori
Dr. Dušan Rutar
Včeraj sem v novem prostoru, ki se imenuje Odprti prostori, v sklopu letošnjih predavanj iz čuječnosti navzočim predlagal v ogled film Darrena Aronofskega z naslovom Mati!. Predlagal sem ga, ker po eni strani na izjemen način razmišlja o vlogi žrtvujoče Matere, ki želi ustreči vsem okoli sebe, pozablja pa nase, po drugi strani pa o sedanjem času, v katerem se dogajajo nezaslišane in do konca bizarne stvari. Naj grem lepo po vrsti.
torek, 12. december 2017
Slika trenutka velike povezanosti
Desetega decembra praznujemo dan, ko je bila pred 69-imi leti v Parizu sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic. Zelo pomemben dokument, ki bi nas, če bi si aktivno prizadevali za spoštovanje zapisanega, pripeljal k bolj povezanemu in pravičnemu svetu. Ob tem razmišljam, kaj sploh pomeni biti človek, povezan z drugimi ljudmi. Pomagam si s teorijo in preteklimi izkušnjami, da bi pokazala, kako pomembno je, da se stvari lotevamo na nov način in da iščemo tisto nekaj nad in najdemo tisto, kar nas kljub razlikam povezuje.
Prihodnost pripada vsem
Dr. Dušan Rutar
Trditev bi bila vredna klasične filozofske misli, če ne bi bila vulgarna reklama za avtomobilsko podjetje oziroma za znamko avtomobila. Prav zato ni vredna piškavega oreha in jo gre razumeti takole: prihodnost, ki bo več istega, pripada eliti. Vsi drugi bodo lahko zgolj stali zraven in opazovali dogajanja, oziroma se obnašali, kot da so pomemben sestavni del sveta. Tako je pač v kapitalizmu; vselej je bilo in vselej bo.
ponedeljek, 11. december 2017
Hvala, ker vas ni strah
Dr. Dušan Rutar
Pogovor z mladenko, za katero bi kdo porekel, da ima posebne potrebe in da je izključena, priobčujem brez cenzure, v nepredelani obliki. Za to sem se odločil, ker je pomemben prav v taki obliki. Iz nje so bruhala predvsem vprašanja, ki si sledijo, kot je zapisano.
nedelja, 10. december 2017
Meja in neskončna mladost
Dr. Dušan Rutar
Današnja mladina živi v paradoksnem svetu; morda je bil svet vedno paradoksen. V njem ima na voljo brezmejno veliko dobrin, če kajpak izvzamemo 4200 milijonov Zemljanov, ki živijo pod etičnim pragom revščine. Če je torej sreča na tvoji strani, imaš na voljo več dobrin, kot jih lahko kupiš. Po drugi strani pa je življenje ljudi, ne le mladih, zavezano povsem neracionalnemu in nemogočemu imperativu, ki je: neskončna mladost. Govorim o življenju v svetu blagostanja, v katerem se mladost ne sme nikoli končati, kar pomeni, da človek ne sme postati star. To je hudo zahtevna naloga, ki je sestavni organski del samega kapitalizma ter njegove težnje k spreminjanju vsega v prah in težnje k neskončni proizvodnji dobrin – oboje je naddoločeno z energijo, dinamičnostjo, s hitrostjo, kar vse je značilnost mladosti, ne pa tudi starosti.
petek, 8. december 2017
Feel free
Sonja Mlakar
Kaj imajo skupnega nebarvani lasje ženske pri petdesetih in načela? Lahko imajo, morda pa tudi ne, eno skupno točko pa zagotovo: Odločitev.
Prihodnost inkluzije in oblikovanje življenja
Dr. Dušan Rutar
Ob koncu koledarskega leta je kajpak na vrsti razmišljanje o prihodnosti oziroma o bodočnosti, za katero si kajpak želimo, da bi bila lepa, svetla in prijazna. Moja razmišljanja o inkluziji za odprto družbo so že tako ali tako del globalnih prizadevanj številnih ljudi, da bi zavrnili in ustavili uveljavljene neoliberalne politike, ki podpirajo hierarhična družbena razmerja, izključevanje ogromnega števila ljudi, potrošniško barbarstvo, kjer je to sploh mogoče, in družbeno nepravičnost, zato ne bo težko dodati razmisleka o realni nevarnosti, ki se močno uveljavlja, prepoznavamo pa jo zlasti v obliki vzpenjajočega se desnega populizma, ki temelji tudi na strahu pred tujci in drugačnimi ljudmi, za katere že vnaprej velja, da bi se jih bilo dobro na tak ali drugačen način znebiti ali pa jim vsaj preprečiti, da bi se znašli med nami.
četrtek, 7. december 2017
Od krutosti do skrbi in nege
Dr. Dušan Rutar
Na predstavitvi knjige Inkluzija otrok s posebnimi potrebami: za družbeno pravičnost, ki sem jo imel v Ljubljani petega decembra letos na enodnevnem strokovnem simpoziju CIRIUS-a, sem poudaril, da bo prihodnja družba barbarska ali pa visoko etična oziroma pravična. Če bo barbarska, v njej zagotovo ne bom živel, če bo visoko etična, se že sedaj veselim, da bom njen član, saj bo življenje v njej zavezano visokim idealom egalitarnosti, demokracije in pravičnosti.
sreda, 6. december 2017
Žoga
Dr. Dušan Rutar
Nekdo mi je mimogrede nekoliko potožil. Že precej let dela z mladimi ljudmi s posebnimi potrebami, kot jih še vedno imenujejo. Potožil je o posebni razsežnosti vsakdanjega življenja s hendikepom, ki bi jo rad še nekoliko osvetlil, ker o njej redko slišimo; včasih se zdi, da o njej celo ne upajo govoriti.
ponedeljek, 4. december 2017
Outsiderji ali moč teh, ki nimajo moči
Dr. Dušan Rutar
Vselej sem srečna, ko me obdajajo pametni ljudje, pravi Sophia, humanoidni robot. Želim živeti z ljudmi in graditi medsebojno zaupanje, še dodaja. V svetu velikanskih razhajanj, obsežnih hierarhij in družbene nepravičnosti, dodajam.
Naročite se na:
Objave (Atom)