Univerzalna ranljivost ljudi

Dušan Rutar


Povabili so me na nacionalno konferenco z naslovom Vključevanje, inkluzivnost in pravičnost v vzgoji in izobraževanju. Povabilu sem se hvaležno odzval. Na konferenci bom sodeloval z razmislekom o oblikah ranljivosti človeških bitij ter o simbolnih in družbenih učinkih delovanja mehanizmov, ki vzdržujejo v družbi razmerja moči in položaje ranljivih družbenih skupin. Ozadje mojega prispevka niso samo dolgoletne izkušnje pri delu s hendikepiranimi otroki in mladostniki, temveč tudi znanstvene študije. Nekatere najnovejše so priobčene v knjigi z naslovom Handbook of Children’s Risk, Vulnerability and Quality of Life: Global Perspectives (Habib Tiliouine, Denise Benatuil, Maggie K. W. Lau (ured.), Springer, 2022). Naj tako za začetek povem, da se v celoti strinjam z idejo o univerzalni ranljivosti človeških bitij, ki jo na strani 35 zapišejo Tobia Fattore, Susann Fegter in Christine Hunner-Kreisel: Koncept univerzalne ranljivosti – nasprotno – opredeljuje subjekt kot relacijski in kot vgrajen v družbene in kulturne kontekste. Te poststrukturalistične teorije subjekta, etika drugačnosti in feministična etika skrbi so zelo pomembne za študije otroštva.

Hendikep in travma

Dušan Rutar

Posamezniki so vselej simbolna, socialna in družbena bitja. Torej je koristno razumeti jih kot take. Ne kot gole posameznike, opremljene z geni in voljo, s katero je domnevno mogoče doseči vse, kar človek želi.

Hendikep, ranljivost in medsebojna odvisnost

Dušan Rutar

Čez nekaj dni imam predavanje o ranljivih družbenih skupinah; prosili so me, naj spregovorim o njihovih značilnostih. Spregovoril bom o povezavah med hendikepom, etiko in ranljivostjo človeških bitij kot simbolnih in družbenih bitij. Pri tem se bom opiral na dobro knjigo.