Dušan Rutar
Zdi se, da sta individualizem, vsakdo skrbi zase in sanja, da bo uspel, ima močno voljo, trdo dela in se trudi, da bi dosegel zastavljene cilje, in samozavest čudoviti zmožnosti, ki krasita ljudi. Prav tako se zdi, da so današnji najstniki pogosteje kot v preteklih generacijah prepričani, da so neuspešni, da ne morejo uživati v življenju, da so zaskrbljeni, tesnobni, da imajo veliko občutkov manjvrednosti in celo nevrednosti, zaradi česar se poškodujejo in nekateri skušajo narediti samomor. V resnici to ni samo vtis, saj ga podpirajo objektivni podatki, o katerih poročajo raziskovalci, kot je, na primer, ameriška psihologinja Jean Twenge.
Blog nastaja v okviru projekta, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, prednostna naložba Aktivno vključevanje, tudi za spodbujanje enakih možnosti ter aktivne udeležbe in povečanje zaposljivosti.
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.
četrtek, 30. marec 2023
ponedeljek, 27. marec 2023
Sodelovanje s starši: družbeno polje, majhna sobica in zasloni - 25.
Dušan Rutar
Starši me vedno znova prosijo za nasvet, kaj storiti, ker njihovi najstniki preživijo veliko časa v svojih sobah, ne pridejo ven in so prilepljeni na zaslone. Pravijo, da ne pomaga nobeno prigovarjanje, da so mladi pogosto gluhi za njihove nasvete, kaj naj storijo, da ne bodo tako sami, tako asocialni. Otroci jim odgovarjajo, da nikakor niso sami, da je njihovo socialno življenje na vrhuncu, da imajo veliko prijateljev, s katerimi nenehno komunicirajo, in da so tudi sicer čisto v redu.
Starši me vedno znova prosijo za nasvet, kaj storiti, ker njihovi najstniki preživijo veliko časa v svojih sobah, ne pridejo ven in so prilepljeni na zaslone. Pravijo, da ne pomaga nobeno prigovarjanje, da so mladi pogosto gluhi za njihove nasvete, kaj naj storijo, da ne bodo tako sami, tako asocialni. Otroci jim odgovarjajo, da nikakor niso sami, da je njihovo socialno življenje na vrhuncu, da imajo veliko prijateljev, s katerimi nenehno komunicirajo, in da so tudi sicer čisto v redu.
četrtek, 16. marec 2023
Sodelovanje s starši: o sočutju in dolžnostih do drugega – 24.
Dušan Rutar
Filozof Peter Singer priobči leta 1972 odmevno razmišljanje o morali vsakdanjih ljudi, o vsakdanji morali. Njegovo razmišljanje je tako radikalno in tako dobro, da velja o njem po vseh teh letih temeljito razmisliti še enkrat. Filozof namreč dokazuje, da je naše spontano moralno prepričanje o lastni moralnosti, etičnosti, odgovornosti in odnosih do sebe, drugih in sveta – v temelju problematično, da ne rečem povsem zgrešeno. Kako filozof dokaže to za nas tako bolečo trditev?
Filozof Peter Singer priobči leta 1972 odmevno razmišljanje o morali vsakdanjih ljudi, o vsakdanji morali. Njegovo razmišljanje je tako radikalno in tako dobro, da velja o njem po vseh teh letih temeljito razmisliti še enkrat. Filozof namreč dokazuje, da je naše spontano moralno prepričanje o lastni moralnosti, etičnosti, odgovornosti in odnosih do sebe, drugih in sveta – v temelju problematično, da ne rečem povsem zgrešeno. Kako filozof dokaže to za nas tako bolečo trditev?
torek, 7. marec 2023
Sodelovanje s starši: poslušanje in sočutje – 23.
Dušan Rutar
Drugi človek se lahko počuti močnejšega po pogovoru z nami. Ali pa šibkejšega, če je pogovor ali način komuniciranja med nami tak, da se med nas in v vsakega od nas naseli nezaupanje zaradi razkazovanja mišic. Komuniciramo namreč tudi tako, da bolj ali manj odkrito drugemu človeku sporočamo, da smo močnejši od njega, da smo pametnejši, da več vemo, da imamo moč, ki je sam domnevno nima. Lahko mu sporočamo, da mu ne zaupamo, da ga imamo za šibkejšega, za manj spretnega, kot smo sami, da ga ne maramo, da nam ni všeč, da je manj vreden od nas. Obstaja torej komuniciranje, ki ne vzbuja, ne ustvarja medsebojnega zaupanja, ne temelji na njem, temveč vzbuja tesnobo, občutke manjvrednosti in nezaupanja.
Drugi človek se lahko počuti močnejšega po pogovoru z nami. Ali pa šibkejšega, če je pogovor ali način komuniciranja med nami tak, da se med nas in v vsakega od nas naseli nezaupanje zaradi razkazovanja mišic. Komuniciramo namreč tudi tako, da bolj ali manj odkrito drugemu človeku sporočamo, da smo močnejši od njega, da smo pametnejši, da več vemo, da imamo moč, ki je sam domnevno nima. Lahko mu sporočamo, da mu ne zaupamo, da ga imamo za šibkejšega, za manj spretnega, kot smo sami, da ga ne maramo, da nam ni všeč, da je manj vreden od nas. Obstaja torej komuniciranje, ki ne vzbuja, ne ustvarja medsebojnega zaupanja, ne temelji na njem, temveč vzbuja tesnobo, občutke manjvrednosti in nezaupanja.
četrtek, 2. marec 2023
Sodelovanje s starši: zdravo in nezdravo komuniciranje - 22.
Dušan Rutar
Obstaja zlato pravilo, ki nam hitro pomaga razumeti, kako ljudje komunicirajo med seboj in zakaj komunicirajo na določene načine. Pravilo je tole: ljudje kasneje v življenju komunicirajo z drugimi ljudmi v tesni povezavi z načini, kako so nekoč drugi ljudje komunicirali z njimi. Ali drugače rečeno: odrasli človek komunicira z drugimi ljudmi zelo podobno, kot so nekoč, ko je bil še otrok, odrasli komunicirali z njim. Če so komunicirali na nezdrav ali slab način, se je naučil nezdravega in slabega načina še sam, saj je posnemal starše. A če je bilo komuniciranje z njim zdravo in hranilno, podobno komunicira tudi sam z drugimi ljudmi, saj je duševno, zlasti pa duhovno nahranjen, če lahko tako rečem, in ni lačen – dobrega, zdravega komuniciranja.
Obstaja zlato pravilo, ki nam hitro pomaga razumeti, kako ljudje komunicirajo med seboj in zakaj komunicirajo na določene načine. Pravilo je tole: ljudje kasneje v življenju komunicirajo z drugimi ljudmi v tesni povezavi z načini, kako so nekoč drugi ljudje komunicirali z njimi. Ali drugače rečeno: odrasli človek komunicira z drugimi ljudmi zelo podobno, kot so nekoč, ko je bil še otrok, odrasli komunicirali z njim. Če so komunicirali na nezdrav ali slab način, se je naučil nezdravega in slabega načina še sam, saj je posnemal starše. A če je bilo komuniciranje z njim zdravo in hranilno, podobno komunicira tudi sam z drugimi ljudmi, saj je duševno, zlasti pa duhovno nahranjen, če lahko tako rečem, in ni lačen – dobrega, zdravega komuniciranja.
Naročite se na:
Objave (Atom)