Hendikep in učenje

Dušan Rutar

V izvrstni knjigi z naslovom The Intelligence Trap (David Robson) spoznavamo, kako problematično je sklepanje, da so visoko inteligentni ljudje prav zaradi svoje inteligence zavarovani pred kognitivnimi napakami, kar naj bi pomenilo, da vlečejo same pametne poteze. Napake delajo enako kot drugi, manj inteligentni ljudje, ker je delanje napak preprosto notranja nujnost življenja, toda resnični problem, ki ga imajo, je tale: zelo inteligentni ljudje se slabše učijo iz svojih napak. Zakaj? Ker prav zaradi inteligence vedno najdejo »dobre« razloge in ustvarjajo »dobre« razlage, s katerimi upravičujejo svoje delovanje in napake, kar pomeni, da jih niti ne prepoznavajo kot napake. Poleg tega težje sprejemajo nasvete drugih ljudi, ker so prepričani, da vedo bolje kakor oni, kako se zadevam v življenju streže. Posledice so lahko tudi porazne.

Hendikep, dobre namere in slabe ideje

Dušan Rutar

Ni odločilno, da najdemo odgovor na staro vprašanje, ali so ljudje po naravi slabi ali dobri. Ne pomaga prepričanje, ker eni trdijo tako, drugi pa drugače. Zadeve se moramo lotiti na nov način.

Hendikep in sreča

Dušan Rutar

V knjigi z naslovom Resno o sreči (The Serious Business of Being Happy) njen avtor Russell Grieger, dolgoletni klinični psiholog in psihoterapevt, poudari tole. Projekta, kako do sreče, se lahko lotite resno ali pač ne. Lahko na primer čakate na srečo, lahko tudi verjamete, da vas bo nekaj osrečilo. Pravzaprav ne obstaja dober razlog, zakaj bi človek čakal, kajti življenje je kratko in čakanje se prej ali slej ne splača, se ne obrestuje. Poleg tega verjetno drži, da človek ne želi zgolj preživeti svojega veka, temveč želi še nekaj več. To je lahko sreča. Zakaj pa ne?