Dušan Rutar
Filme pogosto gledamo zaradi zabave. Od filma pričakujemo zabavo, potem ko ves dan delamo, nekateri pa se celo nagarajo na delovnih mestih. Torej pričakujemo, da nas zabava, razvedri, da nam pokaže kaj prijaznega, optimističnega ali vsaj razburljivega, pustolovskega, da se sprostimo, preden gremo nazaj delat. Vse to je zelo v redu in je pomemben del obstoječega reda sveta, ki ga močno zaznamuje kultura dela.
Dušan Rutar
Na prvi pogled bi kdo lahko rekel, da je bil tudi Hitler dober voditelj (ni isto kot dober človek), saj mu je sledilo veliko ljudi, delal je zanje in v njihovem interesu, bil je priljubljen, nekateri ljudje so ga imeli za genija. A tako bi bilo le na prvi pogled, pa še z njim se ne bi strinjali vsi ljudje.
Dušan Rutar
Avtorji knjige z naslovom Nova psihologija vodenja (The New Psychology of Leadership: Identity, Influence and Power, S. Alexander Haslam, Stephen D. Reicher, Michael J. Platow (Routledge, 2020)) natančno premislijo za nas pomemben argument, da morajo voditelji/vodje (angl. leaders), ki želijo narediti stvari, izkoristiti moč kolektiva. In da pridobijo to moč (v smislu moči skozi, namesto moči nad; Turner, 2005), morajo biti podjetniki identitete (str. 144). Kaj to pomeni, kako to razumeti?
Dušan Rutar
Sočutno vodenje ljudi je morda nekoliko paradoksen izraz, vendar nas to ne sme ustaviti v razmišljanju, zakaj je dober in zakaj je sploh nastal. Zelo na kratko namreč lahko rečemo, da že dolgo vemo, tako iz izkušenj kot iz znanstvenih raziskav, da največjega vpliva na druge ljudi sploh nimajo avtoritarni, tiranski ali despotski voditelji, ki hočejo imeti vedno prav ter znajo spretno manipulirati z ljudmi, pri čemer se zanašajo na podrepnike, hierarhične strukture moči in represivne državne aparate, temveč – v tem je šele pravi paradoks – ljudje, ki delujejo sočutno in nesebično. Več o tem argumentu najdeta benevolentni bralec in benevolentna bralka v knjigi z naslovom Paradoks moči: Kako pridobivamo in izgubljamo vpliv (Dacher Keltner, The Power Paradox: How We Gain and Lose Influence, Penguin, 2016). Nas pa tokrat zanima vprašanje, zakaj ljudje sploh sledijo drugim ljudem.
Dušan Rutar
Ljudje se včasih znajdejo na položajih, od koder lahko vodijo druge ljudi; imenujemo jih vodje. Ker noben človek ni po naravi usposobljen za vodenje, je dobro vedeti, kako naj bi se vodja obnašal, da bo kos svoji nalogi, kajti ta je zelo zahtevna. V ta namen je koristno prebrati kakšno knjigo. Na primer: Victoria Carr. Leading with Love: How Compassionate Leadership Enables Schools to Thrive (Routledge/David Fulton, 2022).
Potovanja
Hej!
Danes bom govorila o potovanjih gibalno oviranih oseb.
Tako kot vsi ljudje tudi mi radi potujemo, vendar moramo tako kot številne druge stvari prilagoditi tudi potovanja. Če bi želela recimo potovati v London, bi se odpeljala z letalom. Za mene, ki težko sedim oz. potrebujem izključno po meri prilagojen sedež z veliko oporami, to pomeni, da ne morem sedeti v letalu, ležati pa tudi ni mogoče. Moj električni voziček bi spravili med prtljago. Pri transportu vozičkov pa je veliko primerov, da se voziček med vožnjo z letalom poškoduje, kar pomeni, da je lahko potem v kraju, kamor potuješ, neuporaben.
Najbolj varno in udobno potujem v avtomobilu. Ker se hitro utrudim, grem težko kam daleč. Let z letalom je veliko hitrejša možnost premagovanja velike razdalje, zato se mi zdi pomembno, da letala postanejo prilagojena, da bi v njih lahko sedeli na svojem vozičku in s tem postali enakovredni ostalim potnikom.
Vaša dijakinja
Dušan Rutar
Človeka lahko razumemo tudi kot sistem, ki se razvija in korigira samega sebe. Kako je to videti v vsakdanjem življenju?
Dušan Rutar
Človek, ki gleda televizijske serije in nadaljevanke, popularne hollywoodske filme in podobne video izdelke, zelo hitro dobi občutek, da so igralci in igralke, ki nastopajo v njih, praviloma so lepi, mladi in močni in inteligentni in imajo vitko telo, zmožni ustvarjati skoraj neverjetne odnose, se družiti na spektakularne načine, se zanimivo pogovarjati, jokati in smejati, se brez zadržkov predajati pustolovščinam in skoraj čudežnim priložnostim, ki obračajo njihova življenja na nepredstavljive in zavidanja vredne načine. Spoznava, da je njegovo vsakdanje življenje veliko bolj dolgočasno, rutinsko, revnejše, nezanimivo in čisto nič pustolovsko. Običajni vsakdan namreč ne prinese nič kaj posebnega, ničesar zelo novega in drugačnega. Bolj je podoben teku lene reke, ki se počasi vije in se izgublja nekje v daljavi. Zdi se torej, da je svet zabave privlačnejši, pestrejši in zanimivejši od vsakdanjega življenja.
Dušan Rutar
Morda ste že kdaj dobili izkušnjo, da vas hoče nekdo v bližini omalovaževati, uničiti vaš ugled in vas prizadeti, čeprav mu niste storili ničesar. Čudite se nad takim vedenjem, a le zato, ker ne razumete narave ljudi, ki se tako obnašajo.
Dušan Rutar
Občutek za slovenski jezik nam kajpak pravi, da je naslov napisan narobe. Pisati bi moralo (…) ko ne delamo ničesar. Pa vendar ne gre za pomoto ali malomaren odnos do maternega jezika. Nasprotno, naslov je napisan pravilno, saj lahko razumemo, kaj nam sporoča. Obstaja namreč možnost, da delamo nič. Morda je paradoksno, vendar je možno in je resnično. Lahko delamo nekaj, lahko potrjujemo nekaj, lahko smo afirmativni – delamo nič. Torej ga ustvarjamo.
Message banking
Hej!
Danes vam bom razložila, kaj je to message banking.
Ali se spomnite, ko smo govorili o računalniških glasovih? Message banking je nekaj podobnega.
To je postopek, ko se posnamemo med izgovarjanjem določenih pogostih fraz in besed, ki jih vsakodnevno uporabljamo (npr. dobro jutro, živjo, prosim ...), in jih shranimo za čase, ko/če ne bomo mogli več govoriti. Ta način je zelo praktičen, saj lahko tako na komunikatorju pritisnemo 'dobro jutro' in predvajal se bo zvočni posnetek z našim glasom, ko rečemo 'dobro jutro'. Tega postopka se poslužujem tudi jaz. Pomaga mi moja logopedinja, je pa še v fazi priprave. Prednost tega načina je, da tako vsaj nekaj fraz povemo s svojim glasom. Edini problem je spreminjanje besedišča. Naše besedišče se namreč s časom spreminja.
Tukaj je še kratek posnetek, kjer je predstavljena tudi metoda voice banking (na podlagi posnetkov naredijo računalniški glas podoben uporabnikovemu) in message banking v angleščini:
https://www.youtube.com/watch?v=a6e1_mq3DbY
Vaša dijakinja
Dušan Rutar
Ljudje večkrat uporabijo besedno zvezo pozitivna energija; enako velja za negativno energijo. Vedo, kako pomembno se je zaščititi pred ljudmi, ki oddajajo negativno energijo. Jasno jim je, da jih lahko poškoduje, če so ji dlje časa izpostavljeni. Enako vedo, da je dobro kdaj pa kdaj kak odnos z osebo z veliko negativne energije preprosto prekiniti.
Genska terapija
Hej!
Danes bomo govorili o pomembni temi. To je GENSKA TERAPIJA. Če še niste slišali za to, brez panike. Razložila bom, kakšno čudo je to. Priporočam v branje vsem, ki se zanimate za genetiko in človeško telo.
Vsi imamo DNK. DNK je molekula, ki je zapakirana v paket z imenom kromosom. DNK v kromosomih je "šef" telesa. Daje navodila za tvorbo beljakovin, ki igrajo pomembno vlogo pri delovanje telesa. Včasih pa se DNK poškoduje. Zaradi tega ne more dajati pravih navodil za tvorbo beljakovin. To lahko vpliva na različne telesne funkcije. Znanost je dolgo raziskovala načine, kako popraviti DNK. S pomočjo umetno izdelanega virusa je to mogoče. Ne se bati, umetni virus ne prenaša bolezni. Virus je narejen, da ve kam mora iti. V svoji notranjosti nosi popravljeno DNK. Ko pride do cilja, popravi napako. DNK posledično daje prava navodila. Veliko časa traja, da taka zdravila nastanejo. To je predvsem zaradi varnosti.
Genska terapija je torej zdravljenje in odpravljanje genetskih napak. Na ta način je mogoče zdraviti bolezni, ki jih do sedaj nismo mogli. Za veliko gibalno oviranih oseb je vzrok za njihove težave genetska napaka, med njimi tudi moja bolezen.
Še video v angleščini na temo genske terapije:
https://www.youtube.com/watch?v=kAtd9X29SdQ&t=244s
Vaša dijakinja
Dušan Rutar
Ne žrtvujte lastnega blagostanja! Iz prazne posode ne morete dajati drugim. Naj pojasnim.
Dušan Rutar
Imamo nekaj skupnega. Vsakdo od nas ve, koliko sovraštva so zmožni ljudje. Vsakdo ve, koliko nasilja se lahko rodi med ljudmi. Obstaja pa še nekaj, kar nam je tudi skupno. Vsakdo namreč ve, koliko poguma je včasih potrebnega, da naredi človek eno samo prijazno dejanje. Eno samo dejanje, ki lahko ostane v spominu kot čudež. Ostane kot nekaj, česar ne znamo ubesediti, vemo pa, da je dobro, da sega v samo jedro naše narave in povzroči tam nekaj, kar ostane za vedno.
Dušan Rutar
Ljudje dobro poznajo izraz velik ego. In vedo, kaj to pomeni: nekateri ljudje se s svojim vedenjem in delovanjem napihujejo in širijo in povečujejo, da bi naredili čim močnejši vtis na druge ljudi, da bi bili videti veliki in pomembni in imenitni in elitni. Psihologi pa opozarjajo, da je tako širjenje (self-expansion) problematično, da ne rečem patološko. Ljudem gre že tako ali tako na živce, zato si je dobro ogledati še temno plat motivacije nekaterih ljudi, ki si ne morejo pomagati, da se ne bi širili oziroma napihovali.
Digitalni pripomočki za invalide
Hej!
Danes bomo govorili o pripomočkih za invalide na računalniku.
Uporabljamo različne pripomočke, predstavila jih bom
nekaj.
1. Za pisanje
teh zapisov uporabljam enega, ki ga ima vsak računalnik. To je zaslonska
tipkovnica. Sama z rokami težko dosežem vse tipke. Ta pripomoček je zame
nepogrešljiv.
2. Ljudje, ki
slabo vidijo, lahko uporabljajo Pripovedovalca. Deluje v tudi slovenskem
jeziku. Slabost je, da govori malo popačeno.
3. Program Communicator
uporabljajo ljudje, ki ne morejo govoriti. Včasih so morali uporabljati mape s
simboli. Se spomnim iz prvega razreda, ko sem imela dva sošolca s takimi
mapami. Nista mogla samostojno komunicirati. Potrebovala sta pomoč pri iskanju
pravega simbola. Vrnimo se nazaj k bistvu. S pomočjo programa logopedi
sprogramirajo posebno virtualno "mapo". Uporaba je enostavna.
Uporabnik na komunikatorju (to je majhen računalnik, narejen za nadomestno
komunikacijo) pritisne želeni simbol in program z robotskim glasom reče na
primer: "Hvala". Moti me samo, da so ti glasovi odrasli. V Angliji
recimo imajo tudi otroške glasove. Vsak otrok si zasluži imeti otroški glas.
Smo pa Slovenci dobili svoj računalniški glas. Prej so bili angleški glasovi.
Izgovorjava je bila zato čudna.
Če vas zanima, lahko preizkusite, kako to deluje. https://ebralec.si/branje/
Vaša dijakinja
Dušan Rutar
Izkušnje potrjujejo staro psihoanalitično spoznanje, da je za človeka in njegovo psihično življenje zelo slabo, če je obremenjen z notranjimi zahtevami. Te največkrat prihajajo iz psihične instance, ki jo je Freud imenoval nadjaz (über-ich). Ime je zelo posrečeno, ker je ta instanca zares nad jazom, nad tem, kar običajno spontano razumemo kot osrednji del svojega psihičnega ali duševnega sveta, in pritiska nanj, kot pritiskajo gospodarji na svoje podložnike. Prepričani smo, da jaz suvereno, svobodno in neodvisno odloča, kako in o čem razmišljati, kako se vesti, kako ravnati, kako živeti. V resnici pa je precej drugače.
Dušan Rutar
Na kratko: to so trendi za premagovanje osamljenosti. Dogaja se nekaj novega. A pojdimo po vrsti.
Nikakor ni povsem nerazumno razmišljati, da je v današnjem svetu poslušnost otrok varnejša pot skozi življenje, kakor pa pot neodvisnega duha, ki dvomi, kritično razmišlja in uporablja domišljijo. Vsakdanje izkušnje potrjujejo razmišljanje staršev, ki zagovarjajo poslušnost in ubogljivost svojih otrok, da jih imajo varno na očeh in jih varujejo pred pogoltnostjo sebičnega in tekmovalnega sveta.
Dušan Rutar
Dolga leta raziskovanja sveta obrodijo nekaj sadov. Človek postane počasi prepričan, da nekatere zadeve razume, toda obenem raste še eno prepričanje: da verjetno razume samo delček vsega, da obstaja mnogo več tega, česar ne razume in ne bo nikoli razumel. Morda pride ob tem do polnega izraza absurdnost ne tako redkega prepričanja sodobnih učencev in dijakov, da je zares vredna le ocena odlično in da vse druge ocene preprosto ne štejejo nič. Učenec, ki dobi odlično oceno, morda živi v zmotnem prepričanju, da je njegovo znanje odlično, ne ve pa, da je velik del znanja, za katerega je pravkar dobil tako oceno, zastarel že v trenutku, ko jo je dobil. In zlasti ne ve, da obstajajo celo v našem svetu stvari, ki jih nihče ne razume, in da je vesolje polno skrivnosti, ki jih morda ne bomo razumeli nikoli. Česa smo se potemtakem sploh naučili?
Preživljanje prostega časa
Hej!
Danes bomo govorili o preživljanju prostega časa.
Kaj najraje počnete za zabavo?
Gibalno ovirani imamo enake možnosti preživljanja prostega časa kot vi.
A velikokrat naletimo na težave.
Gotovo ste že kdaj šli sami ven. Večina vaših načrtov nastane hitro. No, invalidi, sploh težje gibalno ovirani, smo odvisni od drugih ljudi. Ne moremo iti sami ven. Težje poskrbimo sami zase. Druženja je treba načrtovati vnaprej.
Sama uporabljam ventilator. Z dodatnim pozitivnim tlakom pomaga mojim pljučem (upam, da sem prav sklanjala) pri vdihu, izdih naredim sama. Ne znam si predstavljati, kaj bi bilo, če mi bi sredi sprehoda padla cev dol in ob sebi ne bi imela nikogar. V ležečem položaju zdržim cca. 20 minut brez ventilatorja. Na vozičku je to številka od 5 do 10 minut. Zaradi tega imam vedno s sabo nekoga, ki mi lahko pomaga.
Morala sem prilagoditi svoje aktivnosti. Zelo me zanima kuhanje in zelo rada sodelujem pri kuhanju doma. Preverim recepte, sestavine, rada gledam kuharske oddaje in predlagam nove recepte, ker sama fizično ne sodelujem pri pripravi hrane. Sem pa zelo oster kritik!
Uživam v plesu po hiši ob glasbi na mojih slušalkah, da domačih ne bolijo ušesa ob vedno istih komadih, na katere se rada zavrtim. Sem navdušena bralka domišljijske literature. Na računalniku igram videoigre. Učim se nemščino. To so moji hobiji.
Vaša dijakinja
Dušan Rutar
Starši, ki to zares želijo, bodo upoštevali najnovejše nasvete psihologov, nevroznanstvenikov in kognitivnih znanstvenikov. Na primer tega: Pustite otrokom, da preživijo najbolj ranljivo obdobje osebnostnega razvoja brez dostopa do socialnih medijev in algoritemsko izbranih vplivnežev.
Dušan Rutar
Čez nekaj dni bo izšla knjiga z naslovom Anksiozna generacija (The Anxious Generation); spisal jo je Jonathan Haidt. Podnaslov knjige je prav tako zgovoren: Kako veliko preoblikovanje otroštva povzroča epidemijo duševnih bolezni. Angleška beseda rewiring ima v tem primeru več pomenov. Tehnično pomeni »ponovno zagotoviti ali povezati (nekaj) – na primer z žico«. Otroštvo tako danes zajema nove načine povezovanja otrok in mladih prek »žic« – socialni mediji. Netehnično pa pomeni beseda rewiring »narediti trajne in običajno koristne spremembe v nevrološkem ali psihološkem delovanju«. A podnaslov je popolnoma jasen, saj omenja epidemijo duševnih bolezni, ki pa zagotovo ni koristna in ni dobra.
Nasveti za srečanja z invalidi
Hej!
Danes bom predstavila pet nasvetov, ki jih lahko upoštevate ob srečanju z invalidom.
1. Vključite nas v pogovor.
2. Če vas stvari zanimajo, vprašajte. Razložili vam bomo.
3. Velikokrat, ko grem ven, ljudje buljijo vame. Ne počnite tega, prosim.
4. Ob naši prisotnosti se obnašajte normalno. Vsi invalidi smo namreč ljudje, ne pa eni vesoljci, ki bi se jih morali bati. Invalidnost ni nalezljiva!
5. Če potrebujemo pomoč, vam bomo povedali, kaj in kdaj jo potrebujemo.
Hvala!
Vaša dijakinja