Dušan Rutar
Večkrat imamo vtis, da moramo drugim ljudem vedno znova ugajati, da moramo biti ves čas nasmejani in dobre volje in da ne smemo pokazati, kako se v resnici počutimo, kaj doživljamo in kaj zares mislimo. Naučimo se igrati nekakšne socialne igre, da si drugi ljudje ne bi kaj slabega mislili o nas. Dejstvo pa je, da nas drugi ljudje v glavnem niti ne opazijo, da jim je bolj ali manj vseeno za nas, kar pomeni, da si o nas pravzaprav ne mislijo kaj dosti, če si sploh kaj. Zakaj smo potem tako obsedeni z idejo, da moramo nenehno paziti, kaj si bodo mislili o nas? In zakaj vzgajamo svoje otroke v istem napačnem prepričanju, da si drugi ljudje nekaj mislijo o nas?
INKLUZIJA ZA ODPRTO DRUŽBO
Blog nastaja v okviru projekta, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, prednostna naložba Aktivno vključevanje, tudi za spodbujanje enakih možnosti ter aktivne udeležbe in povečanje zaposljivosti.
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.
ponedeljek, 4. december 2023
torek, 28. november 2023
Sodelovanje s starši: prava, resnična ljubezen do otrok - 49.
Dušan Rutar
Kaj pomeni biti človek? Kaj pomeni biti v resnici? Ne za maskami, ki jih nosimo, ne na ploskih dvodimenzionalnih zaslonih, ki jih imamo ves čas pri roki, ne na zunaj, ko se doma vnaprej skrbno pripravimo, kakšen imaginarni vtis želimo narediti na nekatere za nas pomembne druge ljudi, ko stopimo skozi vrata, temveč v resnici, necenzurirano, brez dodatne obdelave in digitalne dodelave? Kakšni smo torej zares, brez olepševanja, brez ovinkarjenja, brez sprenevedanja, brez retuširanja lastne podobe? Kakšni smo goli in bosi, brez mask, brez oblačil?
Kaj pomeni biti človek? Kaj pomeni biti v resnici? Ne za maskami, ki jih nosimo, ne na ploskih dvodimenzionalnih zaslonih, ki jih imamo ves čas pri roki, ne na zunaj, ko se doma vnaprej skrbno pripravimo, kakšen imaginarni vtis želimo narediti na nekatere za nas pomembne druge ljudi, ko stopimo skozi vrata, temveč v resnici, necenzurirano, brez dodatne obdelave in digitalne dodelave? Kakšni smo torej zares, brez olepševanja, brez ovinkarjenja, brez sprenevedanja, brez retuširanja lastne podobe? Kakšni smo goli in bosi, brez mask, brez oblačil?
petek, 24. november 2023
Sodelovanje s starši: glede normalnih otrok - 48.
Dušan Rutar
Govorijo nam, naj uporabljamo svojo glavo, naj razmišljamo z njo. Če uporabljamo glavo, pomeni, da uporabljamo možgane, ta čudoviti evolucijski izdelek, ki zmore marsikaj, zlasti pa razmišljanje. In ko uporabljamo možgane in razmišljamo, ugotovimo, da zmoremo še nekaj: lahko razmišljamo tudi o razmišljanju. Torej lahko odgovorimo na vprašanje, zakaj razmišljamo na določen način, ne pa drugače.
Govorijo nam, naj uporabljamo svojo glavo, naj razmišljamo z njo. Če uporabljamo glavo, pomeni, da uporabljamo možgane, ta čudoviti evolucijski izdelek, ki zmore marsikaj, zlasti pa razmišljanje. In ko uporabljamo možgane in razmišljamo, ugotovimo, da zmoremo še nekaj: lahko razmišljamo tudi o razmišljanju. Torej lahko odgovorimo na vprašanje, zakaj razmišljamo na določen način, ne pa drugače.
ponedeljek, 20. november 2023
Sodelovanje s starši: očetje, jeza in sinovi - 47.
Dušan Rutar
Vzgajanje otrok ni tako preprosto, kot se morda zdi. Ne pomeni le, da starši vzgajajo otroke. Zajema njihove medsebojne odnose, v katerih pa se dogaja tudi tole: izpostavljenost travmam drugih. Zlasti so ranljivi otroci. Ko so izpostavljeni travmam svojih staršev, se pogosto ne vidi, kaj se dogaja. Ni namreč nujno, da so starši telesno ali duhovno nasilni do otroka. Nikakor ni, dovolj je, da je otrok izpostavljen njihovi bolečini zaradi travm, ki so jih doživeli, ko so bili sami otroci.
Vzgajanje otrok ni tako preprosto, kot se morda zdi. Ne pomeni le, da starši vzgajajo otroke. Zajema njihove medsebojne odnose, v katerih pa se dogaja tudi tole: izpostavljenost travmam drugih. Zlasti so ranljivi otroci. Ko so izpostavljeni travmam svojih staršev, se pogosto ne vidi, kaj se dogaja. Ni namreč nujno, da so starši telesno ali duhovno nasilni do otroka. Nikakor ni, dovolj je, da je otrok izpostavljen njihovi bolečini zaradi travm, ki so jih doživeli, ko so bili sami otroci.
torek, 14. november 2023
Sodelovanje s starši: bolečina življenja in sabotiranje sebe - 46.
Dušan Rutar
Ni se začelo z vami. Tak je tudi naslov knjige: It didn't start with you (Marx Wolynn, 2017). Podedovali ste družinske travme, ki oblikujejo vaše identitete in vplivajo na vaša življenja. Verjamete, da jih živite skladno s svojo svobodno voljo, vendar se motite.
Ni se začelo z vami. Tak je tudi naslov knjige: It didn't start with you (Marx Wolynn, 2017). Podedovali ste družinske travme, ki oblikujejo vaše identitete in vplivajo na vaša življenja. Verjamete, da jih živite skladno s svojo svobodno voljo, vendar se motite.
torek, 7. november 2023
Sodelovanje s starši: družbeni mediji in samopodoba otrok - 45.
Dušan Rutar
Strokovnjaki se že več let ubadajo z zahtevnim vprašanjem, ali nas sodobni digitalni družbeni mediji res delajo bolj nesrečne ali ne. Zlasti jih zanima, kako je z otroki in z mladimi ljudmi, ki dokazano preživijo veliko časa za zasloni. Izkazalo se je, da slika ni črno-bela.
Strokovnjaki se že več let ubadajo z zahtevnim vprašanjem, ali nas sodobni digitalni družbeni mediji res delajo bolj nesrečne ali ne. Zlasti jih zanima, kako je z otroki in z mladimi ljudmi, ki dokazano preživijo veliko časa za zasloni. Izkazalo se je, da slika ni črno-bela.
torek, 24. oktober 2023
Sodelovanje s starši: čustveno inteligentna skupnost - 44.
Dušan Rutar
V zadnjih letih se veliko ljudi ukvarja z vprašanji, ki so bila še pred nekaj desetletji nemogoča. Z njimi se niso ukvarjali, ker so se jim zdela preprosto nepomembna, nerelevantna ali pa niti niso vedeli, da je taka vprašanja mogoče zastaviti. Danes je drugače. Mislim na vprašanja, povezana z oblikovanjem čustveno inteligentnih okolij; to je lahko družina, lahko je šola, lahko je organizacija, lahko je katero koli občestvo. Zakaj so ta vprašanja tako pomembna?
V zadnjih letih se veliko ljudi ukvarja z vprašanji, ki so bila še pred nekaj desetletji nemogoča. Z njimi se niso ukvarjali, ker so se jim zdela preprosto nepomembna, nerelevantna ali pa niti niso vedeli, da je taka vprašanja mogoče zastaviti. Danes je drugače. Mislim na vprašanja, povezana z oblikovanjem čustveno inteligentnih okolij; to je lahko družina, lahko je šola, lahko je organizacija, lahko je katero koli občestvo. Zakaj so ta vprašanja tako pomembna?
torek, 17. oktober 2023
Sodelovanje s starši: čustveno inteligentna šola - 43.
Dušan Rutar
Otroci se zelo hitro naučijo maternega jezika. Za tako učenje ne potrebujejo šole. Dovolj je, da so v družbi drugih ljudi, s katerimi uporabljajo isti jezik. Obstaja pa tudi jezik čustev, ki se ga je prav tako mogoče naučiti. Otrok se tako nauči razumevati svoja čustva in čustva drugih ljudi, nauči se prepoznavati čustva pri sebi in drugih ljudeh. Nauči se čustvenega jezika in nauči se uravnavati svoja čustva. Pravimo, da razvija čustveno inteligentnost. Za kaj je ta pomembna?
Otroci se zelo hitro naučijo maternega jezika. Za tako učenje ne potrebujejo šole. Dovolj je, da so v družbi drugih ljudi, s katerimi uporabljajo isti jezik. Obstaja pa tudi jezik čustev, ki se ga je prav tako mogoče naučiti. Otrok se tako nauči razumevati svoja čustva in čustva drugih ljudi, nauči se prepoznavati čustva pri sebi in drugih ljudeh. Nauči se čustvenega jezika in nauči se uravnavati svoja čustva. Pravimo, da razvija čustveno inteligentnost. Za kaj je ta pomembna?
četrtek, 12. oktober 2023
Sodelovanje s starši: vzgajanje za kulturo dobrega pogovarjanja - 42.
Dušan Rutar
Bržčas se vsakdo strinja, da je vzgajanje otrok zahtevno, dolgoletno, naporno delo, ki pa je lahko tudi polno radosti, veselja, dosežkov in uspehov. Vzgajanje razumemo kot zahtevno delo, ki zajema kultiviranje. A ne le mladega človeka, temveč tudi staršev. Zajema skrb za dobre medsebojne odnose, pa tudi skrb za dobro pogovarjanje, ki je mnogo več kot komuniciranje. Katere so torej osnovne koordinate kulture dobrega pogovarjanja?
Bržčas se vsakdo strinja, da je vzgajanje otrok zahtevno, dolgoletno, naporno delo, ki pa je lahko tudi polno radosti, veselja, dosežkov in uspehov. Vzgajanje razumemo kot zahtevno delo, ki zajema kultiviranje. A ne le mladega človeka, temveč tudi staršev. Zajema skrb za dobre medsebojne odnose, pa tudi skrb za dobro pogovarjanje, ki je mnogo več kot komuniciranje. Katere so torej osnovne koordinate kulture dobrega pogovarjanja?
petek, 6. oktober 2023
Sodelovanje s starši: čustva, družina in duševno zdravje otrok - 41
Dušan Rutar
Izkaže se, da je otrok pri pouku nemiren, da se neprimerno vede do učiteljice, da brca in se zaganja vanjo, jo kdaj celo udari ali pljune vanjo. Tako neprimerno otrokovo vedenje kar kliče po protokolih za preprečevanje neprimernega ali neželenega vedenja, zlasti pa po psihološki obravnavi, zato ni čudno, da učiteljica prej ali slej pobara bližnjega psihologa z željo po otrokovi obravnavi v njegovi pisarni.
Izkaže se, da je otrok pri pouku nemiren, da se neprimerno vede do učiteljice, da brca in se zaganja vanjo, jo kdaj celo udari ali pljune vanjo. Tako neprimerno otrokovo vedenje kar kliče po protokolih za preprečevanje neprimernega ali neželenega vedenja, zlasti pa po psihološki obravnavi, zato ni čudno, da učiteljica prej ali slej pobara bližnjega psihologa z željo po otrokovi obravnavi v njegovi pisarni.
četrtek, 28. september 2023
Sodelovanje s starši: zahtevni sogovorci - 40.
Dušan Rutar
Ljudje se pogosto sprašujejo, kako komunicirati s tako imenovanimi zahtevnimi sogovorci. To so ljudje, s katerimi se pravzaprav ne pogovarjate, ker so zajedljivi, nesramni, zadirčni, napadalni, narcistični, agresivni, egocentrični – kaj od tega ali pa kar vse skupaj. Torej niti ne moremo reči, kako se pogovarjamo s takimi ljudmi, ker se nočejo ali ne znajo pogovarjati. In za pogovarjanje sta potrebna vsaj dva, kajne? Če se eden ne zna ali noče pogovarjati, temu težko rečemo pogovarjanje.
Ljudje se pogosto sprašujejo, kako komunicirati s tako imenovanimi zahtevnimi sogovorci. To so ljudje, s katerimi se pravzaprav ne pogovarjate, ker so zajedljivi, nesramni, zadirčni, napadalni, narcistični, agresivni, egocentrični – kaj od tega ali pa kar vse skupaj. Torej niti ne moremo reči, kako se pogovarjamo s takimi ljudmi, ker se nočejo ali ne znajo pogovarjati. In za pogovarjanje sta potrebna vsaj dva, kajne? Če se eden ne zna ali noče pogovarjati, temu težko rečemo pogovarjanje.
četrtek, 21. september 2023
Sodelovanje s starši: čustveno izogibanje in čustvena bolečina - 39.
Dušan Rutar
V nadaljevanju želim izpostaviti štiri teme s področja čustvenega življenja, učenja oblikovanja in izražanja čustev, ki jih najpogosteje prepoznamo pri starših in njihovih neustreznih vzgojnih slogih. Vsi imajo skupni imenovalec: čustveno izogibanje. Teme so zelo pomembne tako za duševno kot za telesno zdravje otrok.
V nadaljevanju želim izpostaviti štiri teme s področja čustvenega življenja, učenja oblikovanja in izražanja čustev, ki jih najpogosteje prepoznamo pri starših in njihovih neustreznih vzgojnih slogih. Vsi imajo skupni imenovalec: čustveno izogibanje. Teme so zelo pomembne tako za duševno kot za telesno zdravje otrok.
torek, 19. september 2023
Sodelovanje s starši: za pristne odnose med starši in otroki - 38.
Dušan Rutar
V knjigi, ki je izšla pred kratkim, napisali pa sta jo Carla Solvason in Johanna Cliffe, njen naslov je zelo zgovoren: Ustvarjanje pristnih odnosov s starši majhnih otrok: Praktični vodnik za vzgojitelje (Creating Authentic Relationships with Parents of Young Children: A Practical Guide for Educators), se lahko prepričamo, kako uporabljati v vsakdanjem življenju nasvete strokovnjakov, ki se spoznajo na razvoj otrokove osebnosti in vedo, kako pomembno je, da se otrok razvija v okolju, v katerem ima na voljo dobre pogoje za svoj razvoj.
V knjigi, ki je izšla pred kratkim, napisali pa sta jo Carla Solvason in Johanna Cliffe, njen naslov je zelo zgovoren: Ustvarjanje pristnih odnosov s starši majhnih otrok: Praktični vodnik za vzgojitelje (Creating Authentic Relationships with Parents of Young Children: A Practical Guide for Educators), se lahko prepričamo, kako uporabljati v vsakdanjem življenju nasvete strokovnjakov, ki se spoznajo na razvoj otrokove osebnosti in vedo, kako pomembno je, da se otrok razvija v okolju, v katerem ima na voljo dobre pogoje za svoj razvoj.
četrtek, 22. junij 2023
Sodelovanje s starši: kdo smo v resnici – 37.
Dušan Rutar
Zadnjič (8. junij 2023) sem na predavanju, ki to v resnici ni bilo, govoril o hendikepu. O tem, kdo smo v resnici. O tem, da nismo perfektni in popolni, da ni nobene razumne potrebe, da bi postali taki, da nismo čudoviti in krasni in fantastični. Da nismo super. Da smo najprej in predvsem – hendikepirani. Da smo poškodovani in ranjeni in ranljivi. Da trpimo in smo pogosto v stiski. Da delamo v življenju neumnosti in se pogosto grozovito slabo, neracionalno odločamo. Da smo podrejeni mehanizmu, ki ga je Freud imenoval prisila k ponavljanju. Da velikokrat nimamo pojma, zakaj nekaj počnemo, zakaj ponavljamo vzorce in geste in vedenje celo tedaj, ko nočemo, ker smo si obljubili, da ne bomo več in da se bomo poboljšali. Težko se je poboljšati – samo priznajmo si to, pa bo že veliko bolje. Tako sem govoril. Potem sem predstavil knjigo Sočutna šola. Kajti sočutje močno potrebujemo. Potrebujemo ga veliko bolj, kot si morda mislimo in kot si morda želimo.
Zadnjič (8. junij 2023) sem na predavanju, ki to v resnici ni bilo, govoril o hendikepu. O tem, kdo smo v resnici. O tem, da nismo perfektni in popolni, da ni nobene razumne potrebe, da bi postali taki, da nismo čudoviti in krasni in fantastični. Da nismo super. Da smo najprej in predvsem – hendikepirani. Da smo poškodovani in ranjeni in ranljivi. Da trpimo in smo pogosto v stiski. Da delamo v življenju neumnosti in se pogosto grozovito slabo, neracionalno odločamo. Da smo podrejeni mehanizmu, ki ga je Freud imenoval prisila k ponavljanju. Da velikokrat nimamo pojma, zakaj nekaj počnemo, zakaj ponavljamo vzorce in geste in vedenje celo tedaj, ko nočemo, ker smo si obljubili, da ne bomo več in da se bomo poboljšali. Težko se je poboljšati – samo priznajmo si to, pa bo že veliko bolje. Tako sem govoril. Potem sem predstavil knjigo Sočutna šola. Kajti sočutje močno potrebujemo. Potrebujemo ga veliko bolj, kot si morda mislimo in kot si morda želimo.
četrtek, 15. junij 2023
Sodelovanje s starši: čustveno in duhovno izobraževanje – 36.
Dušan Rutar
Že iz naslova prispevka sledi, da vzgajanje otrok ne pomeni le njihovega čustvenega izobraževanja, saj zajema tudi čustveno izobraževanje staršev. In kaj to pomeni?
Že iz naslova prispevka sledi, da vzgajanje otrok ne pomeni le njihovega čustvenega izobraževanja, saj zajema tudi čustveno izobraževanje staršev. In kaj to pomeni?
Naročite se na:
Objave (Atom)