Sodelovanje s starši: otroci potrebujejo socialno in čustveno blagostanje – 19.

Dušan Rutar

Starši tudi.

Velikokrat smo že povedali in dokazali, da ljudje za preživetje ne potrebujejo samo hrane in strehe nad glavo, digitalnih tehnologij in gospodarskega razvoja, saj enako ali še bolj potrebujejo kultiviranje socialno in čustveno inteligentnega vedenja in delovanja. Razvijanje spretnosti za delo z računalniki in digitalnimi napravami, stroji, z roboti in umetno inteligenco je vsekakor super in je zelo koristno za posameznike in civilizacijo kot celoto.

Sodelovanje s starši: pozitivno starševstvo – 18.

Dušan Rutar

Sodelovanje s starši, za katerega smo že uvodoma ugotovili, da ni delo s starši, saj je vzajemno prizadevanje za skupne cilje, razumemo kot ustvarjanje pogojev za medsebojno izmenjavanje v varnem in spodbudnem okolju. To je skupno delo za vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, sprejemanje različnosti in resnicoljubnost, ter dobre medsebojne odnose kot podlago za blagostanje (well-being) in dobro življenje, je skupno učenje ne le za pozitivno starševstvo, temveč tudi za sodelovanje s starši v širšem socialnem in družbenem okolju, v katerem živijo. Za pozitivno starševstvo torej in prihodnost njihovih otrok, ki imajo pravico do dobrega življenja.

Sodelovanje s starši: zgodbe za vzgajanje otrok – 17.

Dušan Rutar

Otrokom od malega pripovedujemo zgodbe. Beremo jim pravljice, ko še ne znajo brati, kasneje jih berejo sami. Berejo številne druge zgodbe in kot starši smo prepričani, da je tako prav. Saj tudi je. Zgodbe so dobre za njihov kognitivni, socialni, čustveni, duhovni razvoj.

Sodelovanje s starši: kar je na površju in kar je pod njim – 16.

Dušan Rutar

Na površju je vse v redu. Pod površjem ni tako zelo v redu. Na kaj mislim?

Mislim na duševno zdravje ljudi. Zlasti na duševno zdravje mladih, rojenih po letu 2000. Iz izkušenj in znanstvenih raziskav namreč vemo, da smo na robu resne krize duševnega zdravja, kakršne ni bilo več desetletij, kot zapiše Jean Twenge v knjigi z naslovom iGen (2017, str. 93). Z avtorico se popolnoma strinjam in se sprašujem, kaj je še mogoče narediti za izboljšanje duševnega zdravja mladih, kako lahko pomagamo njihovim staršem.

Sodelovanje s starši: kaj pomeni biti starš – 15.

Dušan Rutar

Obstaja veliko nasvetov staršem, kako biti starš, kako igrati vlogo dobrega starša. Toda biti roditelj ne pomeni prevzeti vloge starša. Zdi se sicer, da je tako, vendar je vloga starša premalo, da bi razumeli, kaj se dogaja vmes, med staršem in otrokom. Vloga starša zato ni pravilna ali napačna, ustrezna ali neustrezna, boljša ali slabša. Pomembno je namreč to, kar nastaja med otrokom in staršem in je bolj ali manj nevidno, to, kar imenujemo odnos. Biti starš zato pomeni razvijati in krepiti, negovati odnose. Starševstvo dobesedno so odnosi. Odločilno je, kakšni odnosi nastajajo med starši in otroki, ne pa to, kako dobro starši igrajo pričakovano in družbeno zaželeno vlogo staršev. Naloga staršev zato ni vzgojiti uspešne otroke, njihova naloga je razvijati dobre odnose z otroki. Razlika med enim in drugim je pomembna.

Sodelovanje s starši: komuniciranje v družini – 14.

Dušan Rutar

Ljudje velikokrat uporabijo besedo komunikacija. Mislijo sicer na komuniciranje, ki pa ga prevečkrat razumejo ozko in tehnično kot sporočanje ali izmenjavanje informacij. V tem prispevku zato na kratko opišem, kaj (še) pomeni komuniciranje med ljudmi.

Sodelovanje s starši: pogovarjanje namesto priganjanja k učenju – 13.

Dušan Rutar

Dalajlama je nekoč rekel: Moja vera je prijaznost.

Starši, učitelji, vzgojitelji včasih rečejo, da je ponavljanje mati modrosti. Reči hočejo, da terja učenje ponavljanje. Do določene mere imajo prav, le da je dobro povedati zgodbo o spominu, ponavljanju in učenju v celoti.

Sodelovanje s starši: moram uspeti in moram biti srečen – 12.

Dušan Rutar

Danes je povsod okoli nas slogan, da je dobro, če vsak človek dela, kar ga osrečuje. A če bi vprašali mojega starega očeta, ali je delal, kar ga osrečuje, bi nas čudno gledal in odgovoril, da je bilo takrat pomembno delati na polju, biti kreposten, pošten in prijazen do drugih ljudi, držati se besede. Nihče ni mislil, da bi moral biti še srečen. Ali to pomeni, da ni bil srečen? Nikakor ne, le razmišljal ni o tem, da bi moral biti.

Sodelovanje s starši: kako vzgojiti normalnega otroka – 11.

Dušan Rutar

Ljudje velikokrat uporabljajo besedo normalno. Uporabljajo jo, ko govorijo o vremenu, o cenah na tržnici, ko ocenjujejo svoje šefe, ko se pogovarjajo drug o drugem. Rečejo, da je nekdo normalen, včasih pa tudi, da ni normalen. Zdi se, da je to, kar je normalno, v redu, in da je to, kar ni normalno, slabo. Ko rečemo, da je nekdo normalen, smo obenem prepričani, da vemo, da je res normalen, in verjamemo, da je to dobro. Kot starši si kakopak želimo, da bi bili naši otroci normalni? Ali kaj?

Sodelovanje s starši: za dobra dejanja in sočutje – 10.

Dušan Rutar

Dalajlama Tenzin Gyatso: Ideal je, da se posameznik razvije do točke, ko ga učenost ne popelje predaleč v intelektualizem, dobrota pa ga ne popelje predaleč v to, da se samo počuti dobro brez osnove ali vsebine. Pravimo, da je znanje nevtralno, pravimo pa tudi, da ljudje potrebujejo nekaj, kar uravnovesi komponento znanja. Kaj je to? Ideja dobrega.

Sodelovanje s starši: želeno in neželeno vedenje – 9.

Dušan Rutar

Starši, vzgojitelji in učitelji želijo, da bi se otroci, učenci in dijaki obnašali čim bolj racionalno in čim bolj tako, kot je želeno; enako seveda velja tudi zanje: otroci si želijo, da bi se odrasli obnašali racionalno in primerno. Zadeva pa ni preprosta. Najprej moramo namreč vedeti, kaj sploh je racionalno oziroma razumno in kaj ni, saj sicer ne moremo ločiti enega vedenja od drugega. Potem moramo še jasno povedati, katero vedenje je želeno in katero ni. Različni ljudje pa imajo o vsem tem različna mnenja. Poleg tega obstaja tradicija prepričanj, da mora imeti človek sebe pod nadzorom ter da je za tak nadzor odgovoren njegov jaz, ki mora vedeti, katero vedenje je primerno in katero ni. Kaj sedaj? Začnimo na začetku.

Sodelovanje s starši: altruizem – 8.

Dušan Rutar


Kaj je bolje, biti sebičen ali altruističen? Vprašanje bi moralo biti nekoliko drugačno. Kaj se bolj splača, biti altruističen ali sebičen? Na hitro lahko rečemo takole. Sebičnemu človeku se bolj splača živeti z altruističnim, medtem ko slednji želi živeti z drugimi altruističnimi bitji, saj ne želi, da ga sebični ljudje izkoriščajo – sebični ljudje namreč ne znajo drugače, zato jih tudi imenujemo sebični. Poglejmo podrobnosti.

Sodelovanje s starši: za dobre medsebojne odnose – 7.

Dušan Rutar

Kateri medsebojni odnosi so dobri in kateri niso? Kateri nam koristijo, nas hranijo, in kateri so strupeni, toksični in za nas niso dobri? Kako naj vemo? Dobro je vedeti, ker so odnosi ključni za naša življenja – brez njih smo mizerni.

Sodelovanje s starši: mame, ki preveč nadzorujejo, in hčerke, ki ne želijo biti kakor mame – 6.

Dušan Rutar

Najnovejši Pixarjev risani film z naslovom Jaz, rdeča panda (Turning red, Domee Shi, 2022) bi morali gledati v vsaki sodobni družini. Skupaj, starši in otroci. A ne le gledati, o njem bi se morali tudi pogovarjati. In ne samo enkrat. Je premalo. Zakaj? Ker nam pove zelo veliko dobrega in koristnega. O nas samih, o starših, zlasti o mamah, in o otrocih, zlasti o hčerkah in zlasti o naših medsebojnih odnosih. Kaj nam torej pove?

Sodelovanje s starši: čustvena bolečina – 5.

Dušan Rutar

Knjiga je izšla že dve desetletji nazaj, vendar ni zastarela, zato jo še vedno velja vzeti v roke. Njen naslov je Strupena čustva pri delu: kako sočutni menedžerji obravnavajo bolečino in konflikte (Toxic Emotions at Work: How Compassionate Managers Handle Pain and Conflict, Peter J. Frost, Boston: Harvard Business School Press, 2003).