Eksistencialna odprtost

Dr. Dušan Rutar 

Živimo v obdobju, v katerem nastaja vse večji in močnejši vtis, da lahko človek počne v javnosti karkoli, da je torej svoboden, da govori in dela, kar mu pade na misel, da ima pravice. Ne mislim le na aktualnega ameriškega predsednika, mislim na to, da je predsednik zgolj simptom obdobja, v katerem živimo vsi. V javnosti je zato mogoče slišati izjave, ki človeka šokirajo: ljudje se odkrito pogovarjajo o najhujših oblikah kaznovanja drugih ljudi; uporabljajo vulgarne izraze, ki jih človek ne bi uporabil niti v samoti svoje delovne sobe; izražajo najbolj sporna mnenja, kar jih je, in se obnašajo, kot da so modrosti, do katere imajo vso pravico; naslavljajo se drug na drugega, kot da ni med njimi nobenega spoštovanja, nobene razlike in nobene empatije ter čisto nobene potrebe po ohranjanju dostojanstva.

Mit o inkluziji in vizija prihodnosti

Dr. Dušan Rutar 

Vse bolj se širi mit o inkluziji otrok s posebnimi potrebami, za katero poskrbijo lokalni prebivalci, skupaj s starši in z otroki. Ključni razlog za njegovo širjenje je pomanjkanje vpogleda v delovanje države v sodobnem neoliberalnem svetu, ki je kompleksnejši, kot je bil kadarkoli v preteklosti, pa tudi prepričanje, da je inkluzija sama po sebi humanistični projekt kot izraz civilizacijskega napredka v razumevanju ljudi, ki so bili vse predolgo zapostavljeni, izključeni in potisnjeni na rob družbenega življenja.

Inkluzija kot osvobajanje humanosti ljudi

Dr. Dušan Rutar 

Razmišljanje o inkluziji otrok s posebnimi potrebami moramo vpeti v dodatno koordinato, ki jo imenujemo osvobajanje humanosti ljudi. Na kaj natančno mislim?

Politika, družina in odprta družba

Dr. Dušan Rutar 

Kakovost družinskega življenja torej ni odvisna toliko od posameznih članov družine, saj je odvisna zlasti od zunanjega družbenega okolja. Kljub temu se strinjam s številnimi zgodovinarji, ki dokazujejo, da so lahko strategije družinskega življenja, ki temeljijo na instrumentalni preračunljivosti ali celo siljenju otrok v trdo delo od malih nog, izjemno ljubeče ali ekstremno brutalne. Enako se strinjam s temi, ki dokazujejo, da so lahko poroke iz ljubezni, temelječe na altruizmu, grenke, polne nevidnega nasilja in prefinjenega medsebojnega izkoriščanja.

Inkluzija, čarovnice in družinska čustva

Dr. Dušan Rutar 

Vključevanje otrok s posebnimi potrebami ne more biti ločeno od skrbi za družine, katerih člani so. Ne smemo misliti, da vzamemo otroka iz družine, ga vključimo v neko socialno ali družbeno okolje, ustanovo, organizacijo ali institucijo ter rečemo, da je to inkluzija.

Inkluzija je namreč nekaj drugega kot to, saj je skrb za ljudi kot družbena in simbolna bitja. Ne le za te s posebnimi potrebami. Je skrb za vsakega človeka, čeprav se zdi, da lahko nekateri ljudje skrbijo sami zase. Ozrimo se nekoliko v zgodovino in se prepričajmo, kako je bilo s tem nekoč, potem pa lahko razmišljamo, kako je danes.

Družbena neenakost, Jezus Kristus in inkluzija

Dr. Dušan Rutar 

V vagonu je bilo kar nekaj potnikov. Razen dveh so imeli vsi drugi slušalke v ušesih in bili priklopljeni na pametne naprave. Taka je pogosta podoba sodobnega življenja osamljenih atomov, ki hodijo po svetu, njihova življenja pa se vse bolj raztezajo v kibernetske prostore, medtem ko nastaja v družbenem prostoru vse večja moralna praznina, kapitalizem pa vlada nad življenji ljudi in kopiči kapital v rokah elit.

O ljubezni do drugačnosti – 4.

Dr. Dušan Rutar 

Ali lahko rečemo, da ima človekova eksistenca na tem svetu kak smisel ali celo cilj, telos, kot bi rekli Stari? Po temeljitem premisleku lahko rečem, da ga ima. Na kaj mislim?

Mislim na tole: puščanje sledi za seboj.

Šola ni podjetje in brezciljno ustvarjanje

Rok Kralj 

V novem vzgojno-izobraževalnem redu, ki se kaže, je vzgojno-izobraževalni sistem v službi ekonomske konkurenčnosti; strukturiran je kot trg; z njim je treba upravljati enako kakor s podjetji. (Christian Laval: Šola ni podjetje, 2005)

O ljubezni do drugačnosti – 3.

Dr. Dušan Rutar 

Ljubezen do drugačnosti je torej krepost in zmožnost za preseganje lastnega egoizma, narcizma in fantazem, zaradi katerih ego ljubi iluzije bolj kakor sebe. Poleg tega pa je še nekaj drugega. O tem bom razmišljal danes.

Če se ozremo okoli sebe, vidimo vzpon desničarskih politik po vsem svetu, doživljamo nasilje propagandnih strojev brez primere, opazujemo vedenje in delovanje elit, ki kopičijo kapital v svojih rokah in so vse močnejše, kar pomeni, da živi na svetu 4200 milijonov ljudi v revščini.

O ljubezni do drugačnosti – 2.

Dr. Dušan Rutar 

Svet je utrujen od metafizičnega zatrjevanja; ljudje želijo poznati kriterije, s pomočjo katerih lahko razločijo dialektične iluzije čistega uma od resnice. Tako je pisal Immanuel Kant leta 1783.

O ljubezni do drugačnosti – 1.

Dr. Dušan Rutar

Razmišljanje o ljubezni do drugačnost mora biti po definiciji razmišljanje o ljubezni in o drugačnosti. Najprej bi zato rad spregovoril o ljubezni in njeni naravi, potem pa bom še o drugačnosti.

Obstaja izjemno poučen in zanimiv obrat v razmišljanju o ljubezni, ki ga zasledimo v Platonovem Simpoziju.

Kot je znano, se zberejo atenski možje na simpoziju ter vneto, dolgo in z občutkom za detajle razpravljajo o ljubezni.

Filozofija solidarnosti namesto inkluzije

Dr. Dušan Rutar 

Inkluzija otrok s posebnimi potrebami ni mogoča brez družbene pravičnosti, te pa ne moremo misliti brez filozofije. In ko se posvečam filozofiji, se najprej spomnim mladih let, ko sem se prvič srečal s Sokratom. Bil sem najstnik in name je naredil filozof velik učinek, ko sem bral njegov govor, namenjen atenskemu sodišču, na katerem je bil obsojen na smrt.

Moja večna spremljevalka

Aleksandar Zarić 

Ime mi je Aleks, danes bom govoril o moji večni spremljevalki, imenuje se spastična parapareza. Z njo živim že vse življenje. Na kratko – je bolezen, ki je meni osebno prizadela obe nogi, eno bolj, drugo malo manj, ampak to ni moja poanta. Gre za lažje nedelovanje mišic. Vem toliko, kolikor so mi povedali moji zdravniki, ter to, kar doživljam vsak dan znova. Spremlja me tudi konstantna bolečina, ki sem se je že navadil.

Vsi smo spolna bitja

Dijana Kožar Tratnik 

Če smo prebrali kolumne mojih kolegov, smo ugotovili, da imamo vsi ljudje enake potrebe. V svojih prispevkih se bom osredotočala na temeljne človekove potrebe po ljubezni, sprejemanju in sprejetosti ter po dostojnih življenjskih pogojih, ki zagotavljajo uresničevanje teh najbolj posebnih, univerzalnih potreb.

Empatija in etika

Dr. Dušan Rutar 

Danes je zelo razširjeno razmišljanje o pozitivni psihologiji, vlogi empatije in sočutja v vsakdanjem življenju, o čustveni inteligenci in njenem pomenu za dobre medsebojne odnose. Razmišljanje in delovanje, ki se sklicuje na take ideje, izhaja iz osnovne zamisli o humanosti človeških bitij, o njihovi inherentni naravni dobroti in zmožnosti za dobra dejanja. Zveni zelo prepričljivo, vendar za resnega poznavalca zgodovine humanistične misli in zlasti filozofije nikakor ni, čeprav to še ne pomeni, da vse našteto ni zelo pomembno za vsakega človeka.

Vse to je zelo pomembno, toda prekratko.

Empatija in invalidnost

Dr. Dušan Rutar 

Katera je temeljna in doslej morda najmanj razumljena lekcija, ki sta nam jo ponudila Freud in Lacan? Lekcija je tale: obstaja nekaj (Lacan ga imenuje jouissance), kar se upira vsakemu humanističnemu poskusu, da bi določili univerzalnost. Ali po domače: vselej bo obstajalo nekaj, česar ne bomo mogli zajeti in zaradi česar je vsaka človekova identiteta ne-cela, kar pomeni, da obstaja v njej kot tujek ali to, kar imenuje Freud nesimbolizabilno. Na tem spoznanju temelji tudi teorija hendikepa, ki poudarja, da je družbeno izključevanje ljudi zapletenejše, kot navadno mislimo, zlasti pa je nevarnejše.

Hrana, zdravje, izobrazba - pravica ali dobitek na dobrodelni loteriji

Rok Kralj 

Pred kratkim smo v medijih lahko prebrali naslednjo novico: "Manekenka Chrissy Teigen, žena pevca Johna Legenda, veliko časa preživi na družbenih omrežjih. Ko je brskala po Twitterju, je opazila, da neko dekle želi končati šolo, a za šolanje nima denarja. In Chrissy se je odločila, da ji bo plačala celotno šolanje" (24ur). Neki manekenki (priznam, da sem prvič slišal zanjo, prav tako tudi za njenega moža) je bilo malo dolgčas in je malo brskala po Twitterju, našla je "ubogo" dekle in sklenila, da bo malo dobrodelna. Kar je prav tako dobro za njene medijske rejtinge.

Otroci s posebnimi potrebami na obstajajo

Dr. Dušan Rutar

Skušajte resno odgovoriti na vprašanje, kdo od ljudi ima posebne potrebe. Jih imajo res samo otroci s posebnimi potrebami, kot jih imenujejo? Jih nimajo tudi starejši ljudje, jih ne prinese sama starost? Kaj pa delavci? Nimajo posebnih potreb, da bi sodelovali pri dobičku, ki ga ustvarjajo s svojimi rokami? V Sloveniji ima 37 % ljudi preveliko telesno težo, s čimer si uničujejo zdravje. Nimajo nobene posebne potrebe po zmanjšanju teže in bolj zdravem načinu življenja? Živi tudi pol milijona ljudi, ki dnevno jemljejo antidepresive, pa približno četrt milijona ljudi na alkoholu in skoraj pol milijona ljudi v revščini. Kaj nimajo nobene posebne potrebe, da bi se dvignili z dna ter živeli dolgo in kakovostnejše življenje?

Inkluzija kot učinek etičnega

Dr. Dušan Rutar 

(Umetnikova) etika pozna en sam imperativ, pravi Alain Badiou v knjižici Le Noir. Etika, ki ni pravilo, kot je pokazal že Aristotel v Nikomahovi etiki, torej pozna en sam imperativ. Potemtakem ne more imeti vsakdo svoje etike, ne more se sklicevati na to ali ono etiko. In kakšen je imperativ, na katerega mislim?

O moči ljubezni do otrok s posebnimi potrebami

Dr. Dušan Rutar 

Ljudje premalo vedo o vlogi, pomenu in moči ljubezni, ki jo je zastopal Jezus Kristus, in se vse premalo zavedajo njene moči. Ne, tole ni zagovor krščanske religije, saj ne verjamem v vraževerje, temveč je resen prispevek k razumevanju inkluzije otrok s posebnimi potrebami, zlasti pa je zagovor odprte družbe, njenega obstoja in njenega pomena za vsakega človeka, saj je vsakdo družbeno bitje, ne pa izoliran posameznik med drugimi izoliranimi posamezniki, od katerih se pričakuje potrošništvo.

Dolgo potovanje v dan

Dr. Dušan Rutar 

William Clare Roberts je profesor političnih znanosti na McGill University. Pred časom je spisal izvrstno knjigo z zelo pomenljivim naslovom Marx's Inferno: The Political Theory of Capital. Na prvi pogled se zdi, da njegova knjiga nima čisto nobene zveze z idejami, s katerimi navadno opisujejo pomen inkluzije otrok s posebnimi potrebami v sodobno neoliberalno družbo, vendar je tako le na prvi pogled. Če pogledamo natančneje, se pojavi povsem drugačen občutek, zlasti pa se dokopljemo do boljše ideje, kot je tista, da potrebujejo otroci s posebnimi potrebami inkluzijo.

Inkluzivna ekonomija

Rok Kralj

Običajno se pojem inkluzije uporablja v kontekstu vključevanja otrok s posebnimi potrebami v družbeno skupnost. V družbo, kakršna je – globoko neenaka, nepravična, ukrojena za privilegirane elite. Kako vključiti otroke s posebnimi otroki v takšno družbo? Morda pa, kot pravi dr. Dušan Rutar v blogu Inkluzija in politično delovanje, ne smemo razmišljati o vključevanju v obstoječo družbo, temveč o spreminjanju družbe, da bo pravična do vseh ljudi, ne le do elit. Obstoječa družba je do ranljivih skupin še posebej nepravična na ekonomskem področju.

Inkluzija in kompleksnost

Dr. Dušan Rutar 

Da bi dobro in poglobljeno razumeli idejo inkluzije oziroma družbene pravičnosti, kar je veliko boljši izraz, si lahko pomagamo s teorijo, ki pojasnjuje delovanje kompleksnih sistemov. V njih namreč živimo, zato teorija ne more biti prepuščena matematikom, fizikom in kemikom. Družba je na primer kompleksen sistem, zato je dobro vedeti, kaj to pomeni.

Znanje, strokovnost in učitelji

Dr. Dušan Rutar 

Učenci pogosto razpravljajo, kdo je dober učitelj in kdo ni, kdo je boljši in kdo je malo manj dober. Velikokrat rečejo, da je dober tisti, ki je strog in pošten. Podlaga za njihovo razmišljanje so aktualne izkušnje, ki jih imajo z učitelji, teh pa tudi ni malo. Morda pa je dobro prisluhniti še neki drugi ideji, ki nam pove, koliko učitelji znajo in kaj delajo z znanjem, ki ga zastopajo, kaj znajo narediti z njim, ko se znajdejo pred učenci.

Obstajajo namreč strokovnjaki, ki so lahko tudi učitelji, in obstajajo strokovnjaki, ki so to le napol (semi-professionals). V čem je razlika med enimi in drugimi ter zakaj je pomembna?

Inkluzija in politično delovanje

Dr. Dušan Rutar 

Nadvse pomenljivo in vredno resnega razmisleka je empirično dejstvo, da razmišljanja o inkluziji otrok s posebnimi potrebami tako rekoč nikoli niso podprta z dobrimi ekonomskimi in s prepričljivimi sociološkimi idejami o naravi sveta, v katerem živijo, in sveta, v katerega naj bi se vključevali. Včasih se zato zdi, da je inkluzija kot nekakšna čarovnija, ki se bo uresničila, če jo bodo dovolj dolgo zaklinjali, ali pa je zgolj neambiciozen projekt, s katerim želijo ustvariti vtis, da so posebni otroci že vključeni, ker imajo osebnega spremljevalca in se družijo z vrstniki, ki nimajo posebnih potreb.

Vstopanje v pesem

Dr. Dušan Rutar 

Britanski zgodovinar Stefan Collini ima popolnoma prav in z njim se v celoti strinjam, ko pravi tole: v zadnjih letih oziroma desetletjih izvaja kapital velikanski pritisk na študente in univerze v celoti, da se razvijajo, spreminjajo in preoblikujejo. To dejstvo samo po sebi še ne bi bilo čisto nič sporno, lahko bi bilo celo hvalevredno, če ne bi bile spremembe take, da se kraji učenja, vednosti in kritične misli, kar naj bi šole vsekakor bile, spreminjajo v business enterprises, ki nastopajo na commercial marketplace in tekmujejo med seboj. Vse bolj so torej podjetja, ki prodajajo svoje blago na trgu.

Zakaj je to problematično, saj niti prodajanje blaga na trgu samo po sebi še ne more biti sporno?

Najtežje delo na svetu

Dr. Dušan Rutar

Najtežje delo na tem svetu je: vedeti, kdaj je najbolje narediti nič – in potem narediti nič.

Naprej pa je deteritorializacija. Izraz ni običajen, kar pomeni, da ni redno v rabi. Pa vendar ga je treba uporabljati; morda prav zato, da bi prešel v redno rabo. Deleuze in Guattari, avtorja koncepta deteritorializacije, poudarjata v knjigi Shizofrenija in kapitalizem (Capitalisme et Schizophrénie, 1972), da ga vsekakor moramo razumeti, kajti deteritorializacija je pogoj inventivnosti, ustvarjalnosti, kreativnosti. Bržčas ni treba posebej poudarjati, kako pomembno je vse to za občestveno življenje v XXI. stoletju, ujeto v primežu neoliberalnih zahtev po kopičenju kapitala, profitabilnosti in medsebojni tekmovalnosti.

Ne inkluzija, temveč duhovna prenova

Dr. Dušan Rutar 

Mlad človek skuša narediti samomor, a po naključju preživi. Potem ga prijazno napotijo k psihiatrom, da dobi antidepresive, ker psihiatri rečejo, da je depresiven. Povsem zgrešijo poanto (je depresiven zaradi samomora in preživetja ali je delal samomor zaradi depresivnosti?), kajti človek ne dela samomora, ker je depresiven, temveč ga dela, ker se je nekaj pomembnega, dramatičnega ali celo tragičnega zgodilo z njegovo eksistenco, ki je v njeni celovitosti ne more zajeti niti psihiatrija niti farmacija; za njeno razumevanje je prekratka tudi medicina in je prekratko naravoslovje. In tablete ne morejo vplivati na eksistence ljudi, ne morejo jih spreminjati. Drugi ljudje jih pač lahko. A za vse to je potrebna duhovna prenova, sicer se zgolj kopiči isto.