Etika in vzgajanje otrok – 2. del

Dušan Rutar

Prvi steber etike za dobro vzgajanje otrok je torej preobrazba pasivnih vzgojiteljevih čustev v aktivne. Taka preobrazba je ena najmočnejših in najpomembnejših psiholoških transformacij ali preobrazb, ki jih lahko naredimo v svojem čustvenem življenju. Ko tako prepoznavamo čustva, zaradi katerih se počutimo pasivne, nemočne ali žrtve, in jih zavestno spreminjamo v čustva, ki nam dajejo moč, da razumno in smiselno ukrepamo, smo na dobri poti k osebnostni rasti, ki jo terja vzgajanje otrok. Naj podrobneje pojasnim, kaj to pomeni in zakaj je pomembno za etično vzgajanje otrok.

Etika in vzgajanje otrok – 1. del

Dušan Rutar

Kaj je pravzaprav etika in zakaj je pomembna pri vzgajanju otrok? Ali ni res, da vsak starš nekako že zna vzgajati lastne otroke, saj je bil tudi sam dolga leta vzgajan? Ne, ni res, da zna vsak starš spontano vzgajati, ker je bil vzgajan. Morda je bil pri tem poškodovan, zatrt, preveč podrejen, preveč priden in ubogljiv, morda je trpel in imel travmatične izkušnje. Iz vsega tega ni mogoče izpeljati dobrih načel vzgajanja. Dobro, morda se jih je naučil iz knjig, toda vzgajanje po knjigah in priročnikih je preveč abstraktno in premalo kompleksno za živo bitje, kakršno je majhen otrok. Zdi se, da je etika vendarle pomembna.