Človek naredi obleko

Dr. Dušan Rutar

Ljudje prevečkrat verjamejo, da obleka naredi človeka. Resnica je namreč ravno obratna, kot piše v naslovu tega prispevka. Podobno verjamejo, da je kapitalizem dober sistem, čeprav neenakost med ljudmi nenehno narašča. Ljudje tega nočejo videti, politiki pa še zlasti ne, zato govorijo eno in isto ter se ponavljajo kot lajna, češ da je s kapitalizmom vse v redu.

Drugačni pogledi in vera v boga

Dr. Dušan Rutar

Drugačnost je največkrat zgolj fraza. Je prazen kliše, ki ne pove ničesar. Ljudje ga včasih uporabljajo, ker verjamejo, da je na frazi nekaj všečnega, vendar največkrat ravno ni, ker je kapitalizem tako nestabilen in dinamičen sistem, da sam po sebi nenehno ustvarja drugačnosti. Veliko vprašanje je tudi, koliko lahko človeška bitja presegajo lastni narcizem, egoizem, sebičnost in težnjo k povečevanju svojih koristi. Ne mislim, da je to nemogoče, prepričan pa sem, da je zahtevno, zlasti v kapitalizmu, in da je zelo tesno prepleteno z vero v boga. Naj to nekoliko zapleteno razmišljanje ponazorim s konkretnim primerom.

Logika drugačnega pogleda na inkluzijo

Dr. Dušan Rutar

Še vedno se dogaja, da ljudje ne sprejemajo drugačnih sovrstnikov, karkoli že to pomeni. Sprejemanje drugačnosti je zato pogosto zgolj ideal, puhlica in prazna fraza, za katero se zdi, da jo je treba kdaj pa kdaj uporabiti, ker se domnevno lepo sliši, če človek reče, da sprejema drugačnost in da z njo nima nobenih problemov.

Različni otroci namesto otroci s posebnimi potrebami

Dr. Dušan Rutar

Na tem svetu živimo različni ljudje, ki potrebujemo drug drugega. Čas je zato, da opustimo izraz otroci s posebnimi potrebami. In namesto o inkluziji nameravam govoriti o solidarnosti različnih ljudi, o družbeni pravičnosti in egalitarnosti.

Avtizem in empatija

Dr. Dušan Rutar

Kupil sem časopis Kralji ulice. Z naslovnice zre vame gospod, za katerega se izkaže, da je bil izbrisan. Pove, da ga nekateri ljudje gledajo z nezaupanjem, ko na ulicah prodaja Kralja ulice, da nekaj zasluži, saj človek ne more živeti od zraka. Resnično, ljudje vedno znova gledajo z nezaupanjem druge ljudi, za katere se jim zdi, da čudno izgledajo, medtem ko včasih izkazujejo velikansko zaupanje do ljudi, katerih zunanji izgled je sicer brezhiben, kasneje pa se izkaže, da so ponaredili magisterij, zapravili sto milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, da bajno zaslužijo in malo delajo ali pa počnejo kaj drugega, kar je daleč od oči javnosti ter je sprto z zdravim razumom, z etiko in s temeljnimi principi občestvenega življenja. Ljudje še vedno zamenjujejo zunanji izgled s tem, kar imajo človeška bitja v notranjosti in je očem nevidno, kot bi rekel pisec Malega princa.

Vaš najhujši sovražnik je v vas samih

Dr. Dušan Rutar

Sledi nekaj malega resnega filozofiranja, ker ga potrebujemo, kajti v spontanem vsakdanjem razmišljanju je čisto preveč klišejev in neproduktivnih mnenj, s katerimi si človek ne more pomagati, ko se sooča z realnostjo in jo skuša misliti, ko se srečuje z drugimi ljudmi. Mislim na možnost človekovega spreminjanja, ki jo bom predstavil z nekim dogodkom, to pa povezal z delom, ki ga opravljam, ko se srečujem z otroki z avtizmom.

Ko jezdi Savel v Damask, da bi preganjal prve kristjane, se nenadoma zgodi srečanje. Zasliši glas, za katerega ne ve, od kod prihaja, in pade s konja. Taka je moč srečanja, taka je njegova ponazoritev; zaradi takega dogodka se človek nenadoma zelo spremeni.

Otrok z avtizmom ni avtizem

Dr. Dušan Rutar

Inkluzija otrok s posebnimi potrebami ne more pomeniti njihovega prilagajanja globoko bolni kapitalistični družbi, ne more pomeniti vključevanja v procese, ki so nepravični. Lahko pomeni samo nekaj drugega, kajti temeljni princip vsakega družbenega življenja preprosto mora biti družbena pravičnost, sicer številni ljudje, ki nimajo dostopa do kapitala, trpijo, medtem ko se elita sonči in koplje v bogastvu.

Inkluzija kot izraz zgodovinske zrelosti

Dr. Dušan Rutar

Ko razmišljamo o inkluziji otrok s posebnimi potrebami, kot jih še vedno ponesrečeno imenujejo, se naše razmišljanje objektivno razvija v koordinatah, ki jih izvrstno predstavlja tale knjiga: Clara Sabbagh, Manfred Schmitt (ured.). Handbook of Social Justice Theory and Research (Springer-Verlag New York, 2016). Dobro jo je zato imeti na mizi pred seboj in jo prebrati.Koordinate knjige in vsakega resnega razmišljanja o inkluziji obenem so:

1. filozofija pravičnosti;

2. sociologija pravičnosti;

3. psihologija pravičnosti;

4. ekonomija pravičnosti;

5. pravičnost in interesi posameznikov;

6. motiv za pravičnost;

7. verjetje v pravičen svet;

8. socialno-kognitivni in motivacijski procesi za motivom za pravičnost;

9. distributivna pravičnost;

10. proceduralna pravičnost;

11. retribucijska pravičnost;

12. psihologija družbene pravičnosti;

13. družbena pravičnost v svetu blagostanja;

14. pravičnost, morala in etičnost;

15. družbena dinamika pri legitimiranju pravičnosti;

16. pravičnost in kultura.

Zakaj ne prav ti?

dr. Dušan Rutar

Prebral sem tole knjigo: Farah A. Ibrahim, Jianna R. Heuer. Cultural and Social Justice Counseling: Client-Specific Interventions (Springer International Publishing, 2016). Dobra je zato, ker nam postreže z vrsto zamisli, kako se vesti do drugih ljudi, kaj je univerzalno v življenju in zakaj je koristno razmišljati o tem, česa se lahko naučimo, kajti učiti se moramo.

Družbena pravičnost in hendikep

Nekateri ljudje so še danes pripravljeni verjeti, da so bili na primer sužnji v antičnem svetu naravna posledica delovanja človekove narave; celo Aristotel je bil prepričan, da so sužnji pač naravni, kar naj bi pomenilo, da bo vedno tako, da je na tem nekaj univerzalnega. Prav tako številni ljudje še vedno verjamejo, da bo vselej obstajala taka ali drugačna oblika suženjstva, ker so nekateri ljudje pač več vredni od drugih, ker so močnejši in si druge ljudi preprosto podredijo.