Sodelovanje s starši: depresija, strupeno vzgajanje otrok in sočutje - 53.

Dušan Rutar

Mlada ženska mi reče, da je depresivna. In kako veste, da ste depresivni, jo vprašam. Psihiatrinja mi je rekla, da sem, odgovori, zato mi je tudi predpisala antidepresive; saj je logično: če imaš depresijo, jemlješ nekaj, kar deluje proti njej, antidepresive, da je nekoč v prihodnosti ne bi imel več. Ne, nisem vas vprašal, kaj vam je rekla in kaj vam je predpisala, vprašal sem vas, kako vi veste, da je njena diagnoza ustrezna. Sledi zmeda. Nadaljujem: verjetno ne veste, da sta zanesljivost in veljavnost psihiatričnih diagnoz izjemno nizki.

Sodelovanje s starši: česar se Janezek nauči … - 52.

Dušan Rutar

Obstaja izraz »temna pedagogika«. Zakaj je nastal in kaj pomeni?

Ker so strokovnjaki pri preučevanju vzgojnih praks, ki so škodljive za otrokov razvoj, spoznali, da je prav, če prakse, ki ne podpirajo čustvenega, socialnega in osebnostnega razvoja otrok poimenujejo »strupena pedagogika«. Ker je zares strupena, saj zastruplja otroka in medsebojne odnose. Je taka pedagogika svetla ali temna? Je temna.

Sodelovanje s starši: otrokova navezanost na starše – temeljno spoznanje - 51.

Dušan Rutar

Za razumevanje odnosov med starši in otroki je zelo pomembno klasično spoznanje iz evolucijske psihologije: Otroci so zelo navezani na svoje starše, pa naj bodo ti »dobri« ali »slabi«. Spoznanje je koristno in uporabno zlasti takrat, ko se sprašujemo, kakšen pomen ima v naših življenjih skrb za drugega človeka – na primer starševska skrb za otroka ali katera koli skrb za drugega človeka.

Sodelovanje s starši: vzgoja kot način, kako se učiti lagati - 50.

Dušan Rutar

Večkrat imamo vtis, da moramo drugim ljudem vedno znova ugajati, da moramo biti ves čas nasmejani in dobre volje in da ne smemo pokazati, kako se v resnici počutimo, kaj doživljamo in kaj zares mislimo. Naučimo se igrati nekakšne socialne igre, da si drugi ljudje ne bi kaj slabega mislili o nas. Dejstvo pa je, da nas drugi ljudje v glavnem niti ne opazijo, da jim je bolj ali manj vseeno za nas, kar pomeni, da si o nas pravzaprav ne mislijo kaj dosti, če si sploh kaj. Zakaj smo potem tako obsedeni z idejo, da moramo nenehno paziti, kaj si bodo mislili o nas? In zakaj vzgajamo svoje otroke v istem napačnem prepričanju, da si drugi ljudje nekaj mislijo o nas?

Sodelovanje s starši: prava, resnična ljubezen do otrok - 49.

Dušan Rutar

Kaj pomeni biti človek? Kaj pomeni biti v resnici? Ne za maskami, ki jih nosimo, ne na ploskih dvodimenzionalnih zaslonih, ki jih imamo ves čas pri roki, ne na zunaj, ko se doma vnaprej skrbno pripravimo, kakšen imaginarni vtis želimo narediti na nekatere za nas pomembne druge ljudi, ko stopimo skozi vrata, temveč v resnici, necenzurirano, brez dodatne obdelave in digitalne dodelave? Kakšni smo torej zares, brez olepševanja, brez ovinkarjenja, brez sprenevedanja, brez retuširanja lastne podobe? Kakšni smo goli in bosi, brez mask, brez oblačil?

Sodelovanje s starši: glede normalnih otrok - 48.

Dušan Rutar

Govorijo nam, naj uporabljamo svojo glavo, naj razmišljamo z njo. Če uporabljamo glavo, pomeni, da uporabljamo možgane, ta čudoviti evolucijski izdelek, ki zmore marsikaj, zlasti pa razmišljanje. In ko uporabljamo možgane in razmišljamo, ugotovimo, da zmoremo še nekaj: lahko razmišljamo tudi o razmišljanju. Torej lahko odgovorimo na vprašanje, zakaj razmišljamo na določen način, ne pa drugače.

Sodelovanje s starši: očetje, jeza in sinovi - 47.

Dušan Rutar

Vzgajanje otrok ni tako preprosto, kot se morda zdi. Ne pomeni le, da starši vzgajajo otroke. Zajema njihove medsebojne odnose, v katerih pa se dogaja tudi tole: izpostavljenost travmam drugih. Zlasti so ranljivi otroci. Ko so izpostavljeni travmam svojih staršev, se pogosto ne vidi, kaj se dogaja. Ni namreč nujno, da so starši telesno ali duhovno nasilni do otroka. Nikakor ni, dovolj je, da je otrok izpostavljen njihovi bolečini zaradi travm, ki so jih doživeli, ko so bili sami otroci.

Sodelovanje s starši: bolečina življenja in sabotiranje sebe - 46.

Dušan Rutar

Ni se začelo z vami. Tak je tudi naslov knjige: It didn't start with you (Marx Wolynn, 2017). Podedovali ste družinske travme, ki oblikujejo vaše identitete in vplivajo na vaša življenja. Verjamete, da jih živite skladno s svojo svobodno voljo, vendar se motite.

Sodelovanje s starši: družbeni mediji in samopodoba otrok - 45.

Dušan Rutar

Strokovnjaki se že več let ubadajo z zahtevnim vprašanjem, ali nas sodobni digitalni družbeni mediji res delajo bolj nesrečne ali ne. Zlasti jih zanima, kako je z otroki in z mladimi ljudmi, ki dokazano preživijo veliko časa za zasloni. Izkazalo se je, da slika ni črno-bela.

Sodelovanje s starši: čustveno inteligentna skupnost - 44.

Dušan Rutar

V zadnjih letih se veliko ljudi ukvarja z vprašanji, ki so bila še pred nekaj desetletji nemogoča. Z njimi se niso ukvarjali, ker so se jim zdela preprosto nepomembna, nerelevantna ali pa niti niso vedeli, da je taka vprašanja mogoče zastaviti. Danes je drugače. Mislim na vprašanja, povezana z oblikovanjem čustveno inteligentnih okolij; to je lahko družina, lahko je šola, lahko je organizacija, lahko je katero koli občestvo. Zakaj so ta vprašanja tako pomembna?

Sodelovanje s starši: čustveno inteligentna šola - 43.

Dušan Rutar

Otroci se zelo hitro naučijo maternega jezika. Za tako učenje ne potrebujejo šole. Dovolj je, da so v družbi drugih ljudi, s katerimi uporabljajo isti jezik. Obstaja pa tudi jezik čustev, ki se ga je prav tako mogoče naučiti. Otrok se tako nauči razumevati svoja čustva in čustva drugih ljudi, nauči se prepoznavati čustva pri sebi in drugih ljudeh. Nauči se čustvenega jezika in nauči se uravnavati svoja čustva. Pravimo, da razvija čustveno inteligentnost. Za kaj je ta pomembna?

Sodelovanje s starši: vzgajanje za kulturo dobrega pogovarjanja - 42.

Dušan Rutar

Bržčas se vsakdo strinja, da je vzgajanje otrok zahtevno, dolgoletno, naporno delo, ki pa je lahko tudi polno radosti, veselja, dosežkov in uspehov. Vzgajanje razumemo kot zahtevno delo, ki zajema kultiviranje. A ne le mladega človeka, temveč tudi staršev. Zajema skrb za dobre medsebojne odnose, pa tudi skrb za dobro pogovarjanje, ki je mnogo več kot komuniciranje. Katere so torej osnovne koordinate kulture dobrega pogovarjanja?

Sodelovanje s starši: čustva, družina in duševno zdravje otrok - 41

Dušan Rutar

Izkaže se, da je otrok pri pouku nemiren, da se neprimerno vede do učiteljice, da brca in se zaganja vanjo, jo kdaj celo udari ali pljune vanjo. Tako neprimerno otrokovo vedenje kar kliče po protokolih za preprečevanje neprimernega ali neželenega vedenja, zlasti pa po psihološki obravnavi, zato ni čudno, da učiteljica prej ali slej pobara bližnjega psihologa z željo po otrokovi obravnavi v njegovi pisarni.

Sodelovanje s starši: zahtevni sogovorci - 40.

Dušan Rutar

Ljudje se pogosto sprašujejo, kako komunicirati s tako imenovanimi zahtevnimi sogovorci. To so ljudje, s katerimi se pravzaprav ne pogovarjate, ker so zajedljivi, nesramni, zadirčni, napadalni, narcistični, agresivni, egocentrični – kaj od tega ali pa kar vse skupaj. Torej niti ne moremo reči, kako se pogovarjamo s takimi ljudmi, ker se nočejo ali ne znajo pogovarjati. In za pogovarjanje sta potrebna vsaj dva, kajne? Če se eden ne zna ali noče pogovarjati, temu težko rečemo pogovarjanje.

Sodelovanje s starši: čustveno izogibanje in čustvena bolečina - 39.

Dušan Rutar

V nadaljevanju želim izpostaviti štiri teme s področja čustvenega življenja, učenja oblikovanja in izražanja čustev, ki jih najpogosteje prepoznamo pri starših in njihovih neustreznih vzgojnih slogih. Vsi imajo skupni imenovalec: čustveno izogibanje. Teme so zelo pomembne tako za duševno kot za telesno zdravje otrok.

Sodelovanje s starši: za pristne odnose med starši in otroki - 38.

Dušan Rutar

V knjigi, ki je izšla pred kratkim, napisali pa sta jo Carla Solvason in Johanna Cliffe, njen naslov je zelo zgovoren: Ustvarjanje pristnih odnosov s starši majhnih otrok: Praktični vodnik za vzgojitelje (Creating Authentic Relationships with Parents of Young Children: A Practical Guide for Educators), se lahko prepričamo, kako uporabljati v vsakdanjem življenju nasvete strokovnjakov, ki se spoznajo na razvoj otrokove osebnosti in vedo, kako pomembno je, da se otrok razvija v okolju, v katerem ima na voljo dobre pogoje za svoj razvoj.

Sodelovanje s starši: kdo smo v resnici – 37.

Dušan Rutar

Zadnjič (8. junij 2023) sem na predavanju, ki to v resnici ni bilo, govoril o hendikepu. O tem, kdo smo v resnici. O tem, da nismo perfektni in popolni, da ni nobene razumne potrebe, da bi postali taki, da nismo čudoviti in krasni in fantastični. Da nismo super. Da smo najprej in predvsem – hendikepirani. Da smo poškodovani in ranjeni in ranljivi. Da trpimo in smo pogosto v stiski. Da delamo v življenju neumnosti in se pogosto grozovito slabo, neracionalno odločamo. Da smo podrejeni mehanizmu, ki ga je Freud imenoval prisila k ponavljanju. Da velikokrat nimamo pojma, zakaj nekaj počnemo, zakaj ponavljamo vzorce in geste in vedenje celo tedaj, ko nočemo, ker smo si obljubili, da ne bomo več in da se bomo poboljšali. Težko se je poboljšati – samo priznajmo si to, pa bo že veliko bolje. Tako sem govoril. Potem sem predstavil knjigo Sočutna šola. Kajti sočutje močno potrebujemo. Potrebujemo ga veliko bolj, kot si morda mislimo in kot si morda želimo.

Sodelovanje s starši: čustveno in duhovno izobraževanje – 36.

Dušan Rutar

Že iz naslova prispevka sledi, da vzgajanje otrok ne pomeni le njihovega čustvenega izobraževanja, saj zajema tudi čustveno izobraževanje staršev. In kaj to pomeni?

Sodelovanje s starši: o ljubezni do otrok – 35.

Dušan Rutar

H kateremu cilju stremimo, ko sodelujemo s starši? Ga moramo iznajti ali je določen že od nekdaj? Morda ga ne poznamo, morda ne vemo zanj, toda kljub temu obstaja. Včasih nas prešine, da ga vendarle poznamo, da intuitivno vemo zanj. Potem se poglobimo v razmišljanje o njem in končno spoznamo.

Sodelovanje s starši: temeljne otrokove potrebe – 34.

Dušan Rutar

Temeljne otrokove potrebe, poleg hrane, vode, kisika, so: potreba, da je slišan; potreba, da je viden in opažen; potreba, da je upoštevan; potreba, da je spoštovan; potreba, da je varen, potreba, da je sprejet, in potreba, da je spodbujan. Zadovoljevanje teh potreb je dobro; beseda dobro je drugo ime za njihovo zadovoljevanje. In je slabo, če potrebe niso zadovoljene v zadostni meri. In je zelo, zelo slabo, če sploh niso zadovoljene.

Sodelovanje s starši: vzgajanje kot delo in blagostanje na delovnem mestu – 33.

Dušan Rutar

Blagostanje (well-being) otrok in staršev je pomembno. Zakaj je pomembno doživljati blagostanje in za kaj je blagostanje dobro?

Sodelovanje s starši: ljubezen v perfekcionističnem svetu - 32.

Dušan Rutar

Spremljamo prenos Pesmi Evrovizije 2023. Navduši me Loreen s pesmijo Tattoo. Začara me njena izvedba, izjemna moč, ki jo pričara s svojim glasom. Prične se s poslavljanjem prijateljev in se nadaljuje z verzom until we meet again. Nekoč v prihodnosti se torej ponovno srečava. Vseeno mi je za bolečino, hodim skozi ogenj in dež (I don't care about the pain, I'll walk through fire and through rain). In to niti približno ni isto kot sodobno priganjanje ljudi k delu, k perfekcionizmu in popolnosti, k medsebojnemu tekmovanju. You got my heart in your hand, don't lose it. Moje srce imaš v svojih rokah, bodi previden, kako ravnaš z njim.

Sodelovanje s starši: kaj pomeni mama – 31.

Dušan Rutar

Mlada ženska napiše pismo, v katerem spregovori o svojem odnosu z mamo. Verjetno sama še vedno zelo idealiziram vse skupaj, vendar vidim, da sem še vedno izredno navezana na svojo mami. Čeprav je človek več obrazov, je obenem še vedno moja mama, edina in neponovljiva. Kljub temu da nisva govorile že nekaj let, se je občutek navezanosti in povezanosti spet pojavil in je tak, kot je vedno bil. Vidim jo malo drugače sedaj kot pa pred leti, a občutki, ki se sprožajo ob druženju, so enaki, kot so vedno bili. Navidezno varno zavetje, čutim, da jo moram zagovarjati, žal mi je, ker ji ne morem pomagati iz življenjske situacije, v kateri je, vse bi dala zanjo, samo, da bi bila dobra z menoj, da mi ne bi poskušala škodovati ali me zaničevati. Tega ne vem, saj trenutno je dobra z menoj, kaj pa lahko prinese čas in spomini na našo skupno zgodovino, je pa nekaj povsem drugega. Nočem več vabil v njeno brezno. Želim si, da tudi ona postane boljša in s tem pomaga tudi meni, s tem, da dopusti, da sem in da me ima rada brez obsojanja in zaničevanja. Ne razumem pa povsem, zakaj se mi še vedno ob njej pojavi občutek, da bom nekaj zamudila, če grem svojo pot v vsakdanu, da moram biti vedno na voljo, da ne smem kam daleč stran sama, saj se ji lahko kaj zgodi, nad čemer sama ne bom imela nadzora. (vsi strahovi, katere imam že od otroštva). Vse bom naredila, vse bom dala, vsemu sem se pripravljena odpovedati, ne bom se niti premaknila z mesta, samo da bo vse v redu. Popolnoma podrejena in ubogljiva bom, samo me ne zapustiti.

Srbski najstnik, ruski predsednik in nekateri idoli sodobnega sveta

Dušan Rutar

Dijaki so me poprosili, da bi se pogovarjali o nedavnem tragičnem dogajanju v Srbiji. Seveda sem z veseljem privolil.

Sodelovanje s starši: osebnostna in odnosna kompetenca - 30.

Dušan Rutar

Dolgoletne analitične, intervizijske, supervizijske in terapevtske izkušnje dokazujejo, da se otroci v šolah bistveno premalo usposobijo za kompetenci, ki ju imenujemo osebnostna kompetenca (personal competence) in odnosna oziroma socialna kompetenca (social competence). Ti kompetenci sta v življenju pogosto pomembnejši od znanja, ki ga otroci nakopičijo v šolah, vednosti in drugih kompetenc, ki jih sicer zelo potrebuje sodobni kapitalistični trg – na primer zmožnost komuniciranja ter kritičnega mišljenja in delovanja out of the box. Pomembni sta za dobro in srečno življenje, za občutenje zadovoljstva z življenjem in za blagostanje ali dobrobit. Po domače: daleč najpomembnejši so medsebojni odnosi. Za kaj sta torej omenjeni kompetenci?

Sodelovanje s starši: čustvena inteligentnost - 29.

Dušan Rutar

V zadnjem času je zelo priljubljeno govorjenje in predavanje o čustveni inteligentnosti. Širi se vtis, da skoraj vsi ljudje vedo, kaj je to, da se spoznajo na to psihološko področje, da so zelo čustveno inteligentni. Pri tem pa nastaja veliko videzov, veliko je zmotnih prepričanj, površnega razumevanja in celo nerazumevanja, zato je dobro še enkrat premisliti, kaj zares vemo o čustveni inteligentnosti in zakaj je tako pomembna, kot se zdi, da je.

Sodelovanje s starši: dobri odnosi za dobro življenje - 28.

Dušan Rutar

Čas je denar. Treba ga je izkoristiti. Ne smemo ga zapravljati. Temelj dobrega življenja je denar. Več denarja pomeni več sreče. Manj denarja pomeni več čustvene bolečine. Hm. Za kaj pa je denar? In kakšen odgovor ponujamo na vprašanje, kaj nas dejansko osrečuje? Ali še bolje: Kdo me osrečuje? Kaj pa, če so odnosi pomembnejši od denarja, komuniciranja, sporočanja, kopičenja znanja?

Sodelovanje s starši: duhovna narava srečevanj – 27.

Dušan Rutar

V roki imate ribiško mrežo. Z njo želite naloviti nekaj rib, ker ste lačni. Vržete jo v vodo. Mreža je tako gosta, da ujamete vse, kar je večje od petih centimetrov. Potegnete jo iz vode in sporočite sebi in drugim, da živijo v morju ribe, večje od petih centimetrov. Ne veste pa, da obstajajo tudi manjše ribe, ki pa jih ne morete ujeti, ker imate premalo gosto mrežo.

Sodelovanje s starši: tesnoba, napetost in osamljenost - 26.

Dušan Rutar

Zdi se, da sta individualizem, vsakdo skrbi zase in sanja, da bo uspel, ima močno voljo, trdo dela in se trudi, da bi dosegel zastavljene cilje, in samozavest čudoviti zmožnosti, ki krasita ljudi. Prav tako se zdi, da so današnji najstniki pogosteje kot v preteklih generacijah prepričani, da so neuspešni, da ne morejo uživati v življenju, da so zaskrbljeni, tesnobni, da imajo veliko občutkov manjvrednosti in celo nevrednosti, zaradi česar se poškodujejo in nekateri skušajo narediti samomor. V resnici to ni samo vtis, saj ga podpirajo objektivni podatki, o katerih poročajo raziskovalci, kot je, na primer, ameriška psihologinja Jean Twenge.

Sodelovanje s starši: družbeno polje, majhna sobica in zasloni - 25.

Dušan Rutar

Starši me vedno znova prosijo za nasvet, kaj storiti, ker njihovi najstniki preživijo veliko časa v svojih sobah, ne pridejo ven in so prilepljeni na zaslone. Pravijo, da ne pomaga nobeno prigovarjanje, da so mladi pogosto gluhi za njihove nasvete, kaj naj storijo, da ne bodo tako sami, tako asocialni. Otroci jim odgovarjajo, da nikakor niso sami, da je njihovo socialno življenje na vrhuncu, da imajo veliko prijateljev, s katerimi nenehno komunicirajo, in da so tudi sicer čisto v redu.

Sodelovanje s starši: o sočutju in dolžnostih do drugega – 24.

Dušan Rutar

Filozof Peter Singer priobči leta 1972 odmevno razmišljanje o morali vsakdanjih ljudi, o vsakdanji morali. Njegovo razmišljanje je tako radikalno in tako dobro, da velja o njem po vseh teh letih temeljito razmisliti še enkrat. Filozof namreč dokazuje, da je naše spontano moralno prepričanje o lastni moralnosti, etičnosti, odgovornosti in odnosih do sebe, drugih in sveta – v temelju problematično, da ne rečem povsem zgrešeno. Kako filozof dokaže to za nas tako bolečo trditev?

Sodelovanje s starši: poslušanje in sočutje – 23.

Dušan Rutar

Drugi človek se lahko počuti močnejšega po pogovoru z nami. Ali pa šibkejšega, če je pogovor ali način komuniciranja med nami tak, da se med nas in v vsakega od nas naseli nezaupanje zaradi razkazovanja mišic. Komuniciramo namreč tudi tako, da bolj ali manj odkrito drugemu človeku sporočamo, da smo močnejši od njega, da smo pametnejši, da več vemo, da imamo moč, ki je sam domnevno nima. Lahko mu sporočamo, da mu ne zaupamo, da ga imamo za šibkejšega, za manj spretnega, kot smo sami, da ga ne maramo, da nam ni všeč, da je manj vreden od nas. Obstaja torej komuniciranje, ki ne vzbuja, ne ustvarja medsebojnega zaupanja, ne temelji na njem, temveč vzbuja tesnobo, občutke manjvrednosti in nezaupanja.

Sodelovanje s starši: zdravo in nezdravo komuniciranje - 22.

Dušan Rutar

Obstaja zlato pravilo, ki nam hitro pomaga razumeti, kako ljudje komunicirajo med seboj in zakaj komunicirajo na določene načine. Pravilo je tole: ljudje kasneje v življenju komunicirajo z drugimi ljudmi v tesni povezavi z načini, kako so nekoč drugi ljudje komunicirali z njimi. Ali drugače rečeno: odrasli človek komunicira z drugimi ljudmi zelo podobno, kot so nekoč, ko je bil še otrok, odrasli komunicirali z njim. Če so komunicirali na nezdrav ali slab način, se je naučil nezdravega in slabega načina še sam, saj je posnemal starše. A če je bilo komuniciranje z njim zdravo in hranilno, podobno komunicira tudi sam z drugimi ljudmi, saj je duševno, zlasti pa duhovno nahranjen, če lahko tako rečem, in ni lačen – dobrega, zdravega komuniciranja.

Sodelovanje s starši: kdo sta oče in mati – 21.

Dušan Rutar

Da bi bolje razumeli včasih preveč zapletene in abstraktne ideje o družinskem življenju, dobrih starših, medsebojni navezanosti, pomenu avtoritete, kazni in nagrade, o dobri vzgoji, je koristno pogledati kak dober film, v katerem je vse to prikazano na razumljiv način, iz katerega se lahko veliko naučimo. Tokrat predlagam izjemni irski film z naslovom The Quiet Girl (An Cailín Ciúin, Colm Bairéad, 2022).

Sodelovanje s starši: krepitev socialne in čustvene inteligentnosti za dober značaj – 20.

Dušan Rutar


Klasično psihoanalitično spoznanje je zelo preprosto, v svoji preprostosti pa je za številne ljudi skoraj šokantno in zato nesprejemljivo: ljudje so se zmožni skrivati pred resnico in se nezavedno branijo pred vpogledom vanjo.

Sodelovanje s starši: otroci potrebujejo socialno in čustveno blagostanje – 19.

Dušan Rutar

Starši tudi.

Velikokrat smo že povedali in dokazali, da ljudje za preživetje ne potrebujejo samo hrane in strehe nad glavo, digitalnih tehnologij in gospodarskega razvoja, saj enako ali še bolj potrebujejo kultiviranje socialno in čustveno inteligentnega vedenja in delovanja. Razvijanje spretnosti za delo z računalniki in digitalnimi napravami, stroji, z roboti in umetno inteligenco je vsekakor super in je zelo koristno za posameznike in civilizacijo kot celoto.

Sodelovanje s starši: pozitivno starševstvo – 18.

Dušan Rutar

Sodelovanje s starši, za katerega smo že uvodoma ugotovili, da ni delo s starši, saj je vzajemno prizadevanje za skupne cilje, razumemo kot ustvarjanje pogojev za medsebojno izmenjavanje v varnem in spodbudnem okolju. To je skupno delo za vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, sprejemanje različnosti in resnicoljubnost, ter dobre medsebojne odnose kot podlago za blagostanje (well-being) in dobro življenje, je skupno učenje ne le za pozitivno starševstvo, temveč tudi za sodelovanje s starši v širšem socialnem in družbenem okolju, v katerem živijo. Za pozitivno starševstvo torej in prihodnost njihovih otrok, ki imajo pravico do dobrega življenja.

Sodelovanje s starši: zgodbe za vzgajanje otrok – 17.

Dušan Rutar

Otrokom od malega pripovedujemo zgodbe. Beremo jim pravljice, ko še ne znajo brati, kasneje jih berejo sami. Berejo številne druge zgodbe in kot starši smo prepričani, da je tako prav. Saj tudi je. Zgodbe so dobre za njihov kognitivni, socialni, čustveni, duhovni razvoj.

Sodelovanje s starši: kar je na površju in kar je pod njim – 16.

Dušan Rutar

Na površju je vse v redu. Pod površjem ni tako zelo v redu. Na kaj mislim?

Mislim na duševno zdravje ljudi. Zlasti na duševno zdravje mladih, rojenih po letu 2000. Iz izkušenj in znanstvenih raziskav namreč vemo, da smo na robu resne krize duševnega zdravja, kakršne ni bilo več desetletij, kot zapiše Jean Twenge v knjigi z naslovom iGen (2017, str. 93). Z avtorico se popolnoma strinjam in se sprašujem, kaj je še mogoče narediti za izboljšanje duševnega zdravja mladih, kako lahko pomagamo njihovim staršem.

Sodelovanje s starši: kaj pomeni biti starš – 15.

Dušan Rutar

Obstaja veliko nasvetov staršem, kako biti starš, kako igrati vlogo dobrega starša. Toda biti roditelj ne pomeni prevzeti vloge starša. Zdi se sicer, da je tako, vendar je vloga starša premalo, da bi razumeli, kaj se dogaja vmes, med staršem in otrokom. Vloga starša zato ni pravilna ali napačna, ustrezna ali neustrezna, boljša ali slabša. Pomembno je namreč to, kar nastaja med otrokom in staršem in je bolj ali manj nevidno, to, kar imenujemo odnos. Biti starš zato pomeni razvijati in krepiti, negovati odnose. Starševstvo dobesedno so odnosi. Odločilno je, kakšni odnosi nastajajo med starši in otroki, ne pa to, kako dobro starši igrajo pričakovano in družbeno zaželeno vlogo staršev. Naloga staršev zato ni vzgojiti uspešne otroke, njihova naloga je razvijati dobre odnose z otroki. Razlika med enim in drugim je pomembna.