Sodelovanje s starši: o sočutju in dolžnostih do drugega – 24.

Dušan Rutar

Filozof Peter Singer priobči leta 1972 odmevno razmišljanje o morali vsakdanjih ljudi, o vsakdanji morali. Njegovo razmišljanje je tako radikalno in tako dobro, da velja o njem po vseh teh letih temeljito razmisliti še enkrat. Filozof namreč dokazuje, da je naše spontano moralno prepričanje o lastni moralnosti, etičnosti, odgovornosti in odnosih do sebe, drugih in sveta – v temelju problematično, da ne rečem povsem zgrešeno. Kako filozof dokaže to za nas tako bolečo trditev?

Sodelovanje s starši: poslušanje in sočutje – 23.

Dušan Rutar

Drugi človek se lahko počuti močnejšega po pogovoru z nami. Ali pa šibkejšega, če je pogovor ali način komuniciranja med nami tak, da se med nas in v vsakega od nas naseli nezaupanje zaradi razkazovanja mišic. Komuniciramo namreč tudi tako, da bolj ali manj odkrito drugemu človeku sporočamo, da smo močnejši od njega, da smo pametnejši, da več vemo, da imamo moč, ki je sam domnevno nima. Lahko mu sporočamo, da mu ne zaupamo, da ga imamo za šibkejšega, za manj spretnega, kot smo sami, da ga ne maramo, da nam ni všeč, da je manj vreden od nas. Obstaja torej komuniciranje, ki ne vzbuja, ne ustvarja medsebojnega zaupanja, ne temelji na njem, temveč vzbuja tesnobo, občutke manjvrednosti in nezaupanja.

Sodelovanje s starši: zdravo in nezdravo komuniciranje - 22.

Dušan Rutar

Obstaja zlato pravilo, ki nam hitro pomaga razumeti, kako ljudje komunicirajo med seboj in zakaj komunicirajo na določene načine. Pravilo je tole: ljudje kasneje v življenju komunicirajo z drugimi ljudmi v tesni povezavi z načini, kako so nekoč drugi ljudje komunicirali z njimi. Ali drugače rečeno: odrasli človek komunicira z drugimi ljudmi zelo podobno, kot so nekoč, ko je bil še otrok, odrasli komunicirali z njim. Če so komunicirali na nezdrav ali slab način, se je naučil nezdravega in slabega načina še sam, saj je posnemal starše. A če je bilo komuniciranje z njim zdravo in hranilno, podobno komunicira tudi sam z drugimi ljudmi, saj je duševno, zlasti pa duhovno nahranjen, če lahko tako rečem, in ni lačen – dobrega, zdravega komuniciranja.

Sodelovanje s starši: kdo sta oče in mati – 21.

Dušan Rutar

Da bi bolje razumeli včasih preveč zapletene in abstraktne ideje o družinskem življenju, dobrih starših, medsebojni navezanosti, pomenu avtoritete, kazni in nagrade, o dobri vzgoji, je koristno pogledati kak dober film, v katerem je vse to prikazano na razumljiv način, iz katerega se lahko veliko naučimo. Tokrat predlagam izjemni irski film z naslovom The Quiet Girl (An Cailín Ciúin, Colm Bairéad, 2022).

Sodelovanje s starši: krepitev socialne in čustvene inteligentnosti za dober značaj – 20.

Dušan Rutar


Klasično psihoanalitično spoznanje je zelo preprosto, v svoji preprostosti pa je za številne ljudi skoraj šokantno in zato nesprejemljivo: ljudje so se zmožni skrivati pred resnico in se nezavedno branijo pred vpogledom vanjo.

Sodelovanje s starši: otroci potrebujejo socialno in čustveno blagostanje – 19.

Dušan Rutar

Starši tudi.

Velikokrat smo že povedali in dokazali, da ljudje za preživetje ne potrebujejo samo hrane in strehe nad glavo, digitalnih tehnologij in gospodarskega razvoja, saj enako ali še bolj potrebujejo kultiviranje socialno in čustveno inteligentnega vedenja in delovanja. Razvijanje spretnosti za delo z računalniki in digitalnimi napravami, stroji, z roboti in umetno inteligenco je vsekakor super in je zelo koristno za posameznike in civilizacijo kot celoto.

Sodelovanje s starši: pozitivno starševstvo – 18.

Dušan Rutar

Sodelovanje s starši, za katerega smo že uvodoma ugotovili, da ni delo s starši, saj je vzajemno prizadevanje za skupne cilje, razumemo kot ustvarjanje pogojev za medsebojno izmenjavanje v varnem in spodbudnem okolju. To je skupno delo za vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, sprejemanje različnosti in resnicoljubnost, ter dobre medsebojne odnose kot podlago za blagostanje (well-being) in dobro življenje, je skupno učenje ne le za pozitivno starševstvo, temveč tudi za sodelovanje s starši v širšem socialnem in družbenem okolju, v katerem živijo. Za pozitivno starševstvo torej in prihodnost njihovih otrok, ki imajo pravico do dobrega življenja.

Sodelovanje s starši: zgodbe za vzgajanje otrok – 17.

Dušan Rutar

Otrokom od malega pripovedujemo zgodbe. Beremo jim pravljice, ko še ne znajo brati, kasneje jih berejo sami. Berejo številne druge zgodbe in kot starši smo prepričani, da je tako prav. Saj tudi je. Zgodbe so dobre za njihov kognitivni, socialni, čustveni, duhovni razvoj.

Sodelovanje s starši: kar je na površju in kar je pod njim – 16.

Dušan Rutar

Na površju je vse v redu. Pod površjem ni tako zelo v redu. Na kaj mislim?

Mislim na duševno zdravje ljudi. Zlasti na duševno zdravje mladih, rojenih po letu 2000. Iz izkušenj in znanstvenih raziskav namreč vemo, da smo na robu resne krize duševnega zdravja, kakršne ni bilo več desetletij, kot zapiše Jean Twenge v knjigi z naslovom iGen (2017, str. 93). Z avtorico se popolnoma strinjam in se sprašujem, kaj je še mogoče narediti za izboljšanje duševnega zdravja mladih, kako lahko pomagamo njihovim staršem.

Sodelovanje s starši: kaj pomeni biti starš – 15.

Dušan Rutar

Obstaja veliko nasvetov staršem, kako biti starš, kako igrati vlogo dobrega starša. Toda biti roditelj ne pomeni prevzeti vloge starša. Zdi se sicer, da je tako, vendar je vloga starša premalo, da bi razumeli, kaj se dogaja vmes, med staršem in otrokom. Vloga starša zato ni pravilna ali napačna, ustrezna ali neustrezna, boljša ali slabša. Pomembno je namreč to, kar nastaja med otrokom in staršem in je bolj ali manj nevidno, to, kar imenujemo odnos. Biti starš zato pomeni razvijati in krepiti, negovati odnose. Starševstvo dobesedno so odnosi. Odločilno je, kakšni odnosi nastajajo med starši in otroki, ne pa to, kako dobro starši igrajo pričakovano in družbeno zaželeno vlogo staršev. Naloga staršev zato ni vzgojiti uspešne otroke, njihova naloga je razvijati dobre odnose z otroki. Razlika med enim in drugim je pomembna.