Dušan Rutar
Nekateri humanistični psihologi, prvi je bil morda Gordon Allport, poudarjajo, da je mogoče doseči v življenju zrelost. Opisujejo zrelo osebnost in skušajo dokazati, da jo vodijo skozi življenje vrednote in jasna filozofija življenja. Verjetno bi se številni ljudje strinjali, da imajo vrednote, ki jim sledijo, in jasno filozofijo življenja, čeprav za filozofijo v resnici ne marajo. Morda pa je metafori, vrednote in jasna filozofija življenja, vseeno dobro ohraniti, ker sta lahko koristni pri nadaljnjem razmisleku o človekovi osebnosti in logiki hendikepa. Erich Fromm je že pred desetletji poudarjal, ni pa bil edini, da je lahko človek kot osebnost tudi tržno blago. V sodobnem kapitalističnem svetu pravzaprav ni posebno presenečenje, če začne človek kot osebnost razmišljati o sebi kot blagu, ki ga je mogoče prodati, zamenjati ali kupiti na trgu. Posamezne razsežnosti osebnosti, njene poteze, dimenzije, lastnosti ali zmožnosti lahko namreč postanejo menjalne enote. Te je mogoče spreminjati, preoblikovati, preobražati skladno s tržnimi zahtevami. Ideja je nekoliko nenavadna, vendar živimo v kapitalizmu. Torej smemo sklepati takole.
Ko se spreminjajo tržne zahteve, se skuša osebnost prilagoditi. Zaveda se, da ima menjalne enote, ki imajo na trgu vrednost. A zadeva ni zelo preprosta; pravzaprav je zelo zahtevna.
Osebnost je namreč precej stabilna struktura, ki nastaja in se razvija dolgo časa, približno četrt stoletja po otrokovem rojstvu. Torej je ni mogoče zlahka in na hitro spremeniti, preoblikovati. Kaj se potem dogaja na trgu?
Ljudje smo motivirani, da opazujemo drug drugega in se presojamo. Smo laični psihologi, ki ugotavljamo, kakšne lastnosti ali poteze imajo drugi ljudje, kakšne so njihove osebnosti. Zanimivo pa je, da tako opazovanje in presojanje drugega človeka ustvarja ideje in predstave o drugem kot stabilnem in konsistentnem skozi čas.
Drug drugega zato skušamo razumeti, ker imamo interes, da to naredimo. Razumemo se kot precej konsistentne, stabilne in dosledne osebnosti. Verjamemo, da se razumemo dokaj dobro, da smo torej psihologi, ki znajo opisati osebnost in predvideti njeno prihodnje delovanje. Vse to preprosto potrebujemo, da se lahko zanesemo drug na drugega, da lahko predvidimo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, da se lahko v miru pripravimo nanjo.
Vidimo torej, da evolucijsko nismo ravno pripravljeni na hitro spreminjanje osebnosti, na zahteve sodobnih trgov, da se hitro prilagajamo in se spreminjamo, sebično sledeč koristim. Ne moremo se hitro spreminjati, ker težimo k stabilnosti in ohranjanju doseženega.
Osebnost torej prepoznavamo kot konsistentno, čeprav se obenem zavedamo tudi njenega spreminjanja, njenih nekonsistentnosti, notranje razcepljenosti, nedoslednosti v delovanju. Nekateri psihologi zato celo trdijo, da je osebnostna struktura ljudi veliko manj stabilna, kot verjamemo, da je bolj nekonsistentna, kot mislimo, da je torej bolj spremenljiva, kot se zdi. Tržne zakonitosti zato niso tako zelo nepomembne in osebnostne lastnosti ali značilnosti lahko postanejo menjalne enote. Osebnost je morda res zelo prilagodljiva in spremenljiva, vendar ima spreminjanje in prilagajanje meje.
Gordon Allport je pomembno zaznamoval razmišljanje o človekovi osebnosti, saj je izhajal iz temeljne ideje o enkratnosti in različnosti vsakega človeka. Osebnostne poteze, lastnosti in dimenzije je razumel kot načine izražanja osebnosti.
Če ima človek jasno filozofijo življenja in sledi vrednotam, smemo pričakovati, da se ne spreminja zelo, da skuša prav zaradi jasnosti filozofije in vrednot ohranjati nekatere načine vedenja in delovanja. Nekaterih drugih se skuša znebiti, vendar ne zaradi menjalne vrednosti, temveč zaradi vrednot in filozofije življenje, kar je nekaj drugega.
Kakšno zvezo ima razumevanje človekove osebnosti s hendikepom? Povezava je tale.
Hendikep pomeni notranjo razcepljenost vsakega človeškega bitja, razpetost med partikularnostjo in univerzalnostjo, ki jo terja razum. Zaradi razcepljenosti se lahko skuša dvigovati nad partikularnosti in segati k univerzalnemu. Tako dvigovanje pomeni tudi zorenje osebnosti, to pa pomeni, da je hendikep eden od pogojev človekove zrelosti, ne pa njegova pomanjkljivost ali njegov defekt.
