Dušan Rutar
Izjemno obsežna in doslej edina tovrstna študija na svetu – z njo so ugotavljali, kako blagostanje ali dobrobit oblikuje akademski uspeh učencev in dijakov – je nesporno dokazala, da medtem ko standardizirani testi merijo akademske sposobnosti, lahko različne dimenzije dobrega počutja – čustveno dobro počutje, angažiranost in pripravljenost na učenje – igrajo ključno vlogo pri uspešnosti. Natančneje, študija je pokazala, da pripravljenost za učenje – ki vključuje temeljne veščine, kot so vztrajnost, zaupanje in zavzetost – ni le zaželen rezultat, temveč je katalizator akademskega uspeha.[1]
Rezultati študije, ki vključuje skoraj četrt milijona učencev, sicer niso povsem presenetljivi ali novi, dokazujejo pa, kako izjemno pomembno je blagostanje učencev in dijakov, ko govorimo o akademskem uspehu.
Pripravljenost za učenje je sicer naravni potencial vsakega človeškega bitja, toda prva leta življenja so zelo pomembna pri njegovem razvijanju in udejanjanju v konkretnih življenjskih okoliščinah.
Ko govorimo o pripravljenosti za učenje, mislimo na to, kako pripravljen je otrok na učenje, ne le akademsko, ampak tudi glede svoje sposobnosti, da ostane osredotočen, premaguje izzive in verjame v svojo sposobnost uspeha. Gre za dobre učne navade in motivacijo za učenje, kar jim lahko skupaj pomaga pri boljši uspešnosti v šoli.[2]
Rezultati študije kažejo, da je izobraževanje mladih celosten proces, ne le standardizirano merjenje akademskih dosežkov. Vključuje predvsem dobro počutje učencev ali njihovo blagostanje. Kaj je blagostanje?
Za razumevanje blagostanja je pomembno imeti širšo sliko, ki ne vključuje le učenčevega dobrega počutja, temveč tudi njegovo samozavest, odpornost in angažiranost, kakovost medsebojnih odnosov.
Dimenzije blagostanja, ko jih natančno preučimo, so.[3]
Psihološka odpornost (angl. resilience) predstavlja človekovo zmožnost, da se učinkovito sooča s težavami, stresom in travmatičnimi dogodki ter si po njih opomore. Pri učencih to pomeni sposobnost, da se konstruktivno odzovejo na neuspehe, zavrnitve ali težke situacije. Psihološko odporni učenci vidijo ovire kot izzive za rast, ne kot nepremostljive prepreke.
Samospoštovanje in identiteta vključujeta pozitivno samopodobo in jasno razumevanje lastne identitete. Učenci z zdravim samospoštovanjem cenijo svoje sposobnosti in dosežke, a se tudi zavedajo svojih omejitev. Razvijajo avtentično razumevanje sebe, svojih vrednot in prepričanj, kar jim daje občutek stabilnosti tudi ob soočanju s spremembami.
Avtonomija in občutek nadzora se nanašata na občutek, da lahko učenec vpliva na svoje življenje in izbire. Gre za zmožnost samousmerjanja, postavljanja ciljev in prevzemanja odgovornosti za svoje odločitve. V izobraževalnem kontekstu se to kaže kot aktivno sodelovanje pri oblikovanju lastnega učnega procesa.
Čustvena inteligenca ali pismenost obsega prepoznavanje, razumevanje in upravljanje lastnih čustev ter prepoznavanje čustev drugih. Vključuje sposobnost uravnavanja čustvenih odzivov na primeren način, kar pripomore k boljšim medosebnim odnosom in učinkovitejšemu soočanju s stresom.
Pozitivna čustvena stanja, kot so zadovoljstvo, veselje, navdušenje in ponos, pomembno prispevajo k splošnemu blagostanju. Pozitivna čustva ne le izboljšujejo trenutno počutje, temveč povečujejo kognitivno fleksibilnost, ustvarjalnost in odprtost za nove izkušnje.
Ravnovesje med pozitivnimi in negativnimi čustvi je prav tako pomembno. Zdravo blagostanje ne pomeni odsotnosti negativnih čustev, temveč sposobnost njihovega sprejemanja, procesiranja in uravnoteženja s pozitivnimi čustvenimi izkušnjami.
Kvalitetni medosebni odnosi so temeljni za človeško blagostanje. Pri učencih to pomeni pozitivne odnose s sošolci, z učitelji in drugimi odraslimi v šolskem okolju. Ti odnosi zagotavljajo občutek pripadnosti, podporo in možnost za razvoj socialnih veščin.
Socialna vključenost in pripadnost se nanašata na občutek, da je posameznik sprejet in cenjen v svoji skupnosti. Za učence je ključno, da se počutijo kot del šolske skupnosti in da doživljajo šolo kot prostor, kjer so njihovi glasovi slišani in njihov prispevek cenjen.
Prosocialno vedenje in sočutje vključujeta skrb za druge, sodelovanje in pripravljenost pomagati. Razvijanje teh lastnosti ne koristi le skupnosti, temveč tudi posamezniku, saj krepi občutek smisla in povezanosti.
Telesno zdravje in vitalnost sta neločljivo povezana z mentalnim blagostanjem. Redna telesna aktivnost, ustrezna prehrana, dovolj spanja in odsotnost bolezni pomembno prispevajo k splošnemu občutku dobrobiti.
Dostop do zadovoljevanja osnovnih potreb, kot so varnost, zavetje, hrana in čista voda, predstavlja temelje, na katerih lahko gradimo višje ravni blagostanja. Za učence to vključuje tudi dostop do ustreznih učnih materialov in virov.
Odnos do lastnega telesa je pomemben vidik blagostanja, zlasti v obdobju adolescence. Pozitiven odnos do telesne podobe in sprejemanje lastnega telesa prispevata k psihološkemu zdravju in samospoštovanju.
Intelektualna angažiranost se nanaša na občutek zanimanja, radovednosti in navdušenja nad učenjem. Učenci, ki so intelektualno angažirani, doživljajo učenje kot intrinzično nagrajujoče in vznemirljivo.
Miselna naravnanost k rasti (angl. growth mindset) je prepričanje, da se inteligenca in sposobnosti lahko razvijajo s trudom, strategijami in podporo drugih. Ta naravnanost spodbuja vztrajnost in odprtost za učenje iz napak.
Metakognitivne sposobnosti vključujejo razmišljanje o lastnem mišljenju in učenju. Omogočajo učencem, da spremljajo svoj napredek, prilagajajo svoje učne strategije in razvijajo samoregulacijo.
Občutek smisla in namena je povezan z razumevanjem, zakaj počnemo to, kar počnemo, in kako to prispeva k našemu širšemu življenjskemu smislu. Učenci, ki vidijo povezavo med svojim šolanjem in osebnimi vrednotami ali dolgoročnimi cilji, doživljajo večje zadovoljstvo in motivacijo.
Duhovnost ali transcendenca se nanaša na povezavo z nečim večjim od nas samih. To lahko vključuje religiozno ali duhovno prakso, pa tudi občutek povezanosti z naravo, s človeštvom ali z univerzalnimi vrednotami.
Avtentičnost in kongruenca pomenita življenje v skladu z lastnimi vrednotami in prepričanji. Občutek, da smo zvesti sebi in da živimo v skladu s tem, kar cenimo, pomembno prispeva k občutku izpolnjenosti.
Kulturna identiteta in pripadnost se nanašata na občutek povezanosti s kulturnimi tradicijami, vrednotami in praksami. Prepoznavanje in spoštovanje kulturne identitete učencev prispeva k njihovemu občutku pripadnosti in samozavesti.
Socioekonomski dejavniki, kot so dohodek družine, stanovanjske razmere in dostop do virov, pomembno vplivajo na blagostanje. Neenakosti v teh dejavnikih lahko ustvarjajo razlike v priložnostih za doseganje dobrobiti.
Šolska kultura in ozračje vključujeta vrednote, norme in odnose, ki prevladujejo v šolskem okolju. Pozitivna šolska kultura, ki spodbuja sodelovanje, spoštovanje in vključenost, pomembno prispeva k blagostanju učencev.
V izobraževalnem okolju je pomembno razumeti, da so orisane dimenzije medsebojno povezane in da vplivajo druga na drugo. Na primer, učenec z dobro razvitimi socialnimi odnosi bo verjetno tudi bolj psihološko odporen in bolj angažiran pri učenju. Podobno lahko pozitivna šolska kultura spodbuja tako akademsko uspešnost kot tudi socialno in čustveno blagostanje.
Sodobni pristopi k blagostanju v izobraževanju poudarjajo, da dobro počutje ni le cilj sam po sebi, temveč tudi sredstvo za doseganje drugih izobraževalnih ciljev. Kot je pokazala uvodoma navedena, so različne dimenzije blagostanja pravzaprav katalizatorji akademskega uspeha, zlasti pripravljenost za učenje.
Ta celoviti pogled na blagostanje nakazuje, da moramo pri oblikovanju izobraževalnih politik in praks upoštevati široko paleto dejavnikov, ki presegajo tradicionalne akademske meritve. Šole, ki uspešno podpirajo blagostanje učencev na vseh teh dimenzijah, ne prispevajo le k njihovemu trenutnemu dobremu počutju, temveč jih tudi opremljajo z veščinami in naravnanostjo, ki jim bodo koristile vse življenje.
[1] Več o študiji lahko preberete na tej strani: University of South Australia. (2025, March 11). More than marks: How wellbeing shapes academic success. ScienceDaily. Retrieved March 17, 2025 from www.sciencedaily.com/releases/2025/03/250311154056.htm.
[2] Prav tam.
[3] Razsežnosti blagostanja sem preučeval v dialogu z umetno inteligenco Claude 3.7 Sonnet.
