Dr. Dušan Rutar
Pred pol stoletja, 4. aprila 1968, so ubili Martina Luthra Kinga. Niso ubili človeka, ki je storil kak zločin, posilil deset žensk in jih nato zakuril v peči, niso ubili osebe, ki je bila nasilna ali nepravična do drugih ljudi, niso ubili množičnega morilca. Ne, ubili so človeka, ki se je boril za druge ljudi, za njihovo dobro, za družbeno pravičnost, ubili so človeka, ki se je upiral nepravičnostim, ki ni tiščal glave v pesek in se pretvarjal, da je v družbi vse v redu. Ubili so človeka, ki je razmišljal o družbeni realnosti in se spopadal z rasističnimi idejami, z idejami, ki mečejo slabo luč na temnopolte prebivalce, ubili so človeka, ki je danes enako potreben, kot je bil potreben takrat, saj družbene nepravičnosti še vedno obstajajo, rasistične in druge ideje, ki izključujejo in preprečujejo razvijanje družbene pravičnosti, pa tudi. Še bolj grozljivo je spoznanje, da Kinga niso ubili po naključju. Ne, ubili so ga po premišljenem in do potankosti izdelanem scenariju. Nekega dne so se tako zbrali ljudje in rekli, da bodo poskrbeli za uboj političnega voditelja, čeprav ni kršil nobenega zakona. Nato so naredili načrt. Pri polni zavesti in z jasnim ciljem, ki je bil: King mora umreti. Šele leta 1999, tri dolga desetletja po brutalni smrti, je njegova družina vložila civilno tožbo zoper ljudi, ki so sodelovali v zaroti. Vanjo so bili vpleteni J. Edgar Hoover, vpletena je bila FBI, vpleten je bil Richard Helms, vpletena je bila CIA, vpletena je bila ameriška vojska, vpletena je bila policija mesta Memphis, vpleten je bil organizirani kriminal.
Vse našteto nesporno dokazuje, da je bil King izjemno nevaren človek. Bil je tako nevaren, da se je proti njemu postavila država z vsemi najmočnejšimi institucijami, s policijo in z vojsko. Naj še enkrat poudarim: nad enega samega človeka se je spravila armada do zob oboroženih ljudi, ker se je bojeval zoper družbene nepravičnosti ter se zavzemal za demokracijo, egalitarnost in emancipacijo vseh ljudi!
Težko si je predstavljati kaj bolj norega. Normalno je, da policija in drugi državni organi preganjajo zločince, lopove, tatove in druge ljudi, ki uničujejo obče dobro in neposredno škodijo ljudem, nekaj nemogočega pa je, da ubijejo človeka, kot je bil King.
Pa vendar se je to zgodilo in bilo bi skrajno naivno, če bi verjeli, da se ne bo zgodilo nikoli več. Še se bo zgodilo in vnovič se bodo ljudje naivno spraševali, kako je to sploh mogoče.
Kot rečeno, ne smemo biti naivni, ker nam taka naivnost samo škodi. Ni namreč res, da imajo ljudje interes za radikalne družbene spremembe na bolje. Nimajo ga. Prav tako ni res, da imajo interes za boj zoper družbene nepravičnosti in izključevanje ljudi. Preprosto ga nimajo. Veliko bolj imajo interes za več istega. Imajo ga celo takrat, ko nimajo od tega nobene otipljive koristi.
