Dušan Rutar
Občutek za slovenski jezik nam kajpak pravi, da je naslov napisan narobe. Pisati bi moralo (…) ko ne delamo ničesar. Pa vendar ne gre za pomoto ali malomaren odnos do maternega jezika. Nasprotno, naslov je napisan pravilno, saj lahko razumemo, kaj nam sporoča. Obstaja namreč možnost, da delamo nič. Morda je paradoksno, vendar je možno in je resnično. Lahko delamo nekaj, lahko potrjujemo nekaj, lahko smo afirmativni – delamo nič. Torej ga ustvarjamo.
V nekem smislu delamo nič tudi, ko se postimo.
Za marsikoga je naslov tega zapisa kljub vsemu absurden in morda se ga celo ustrašijo. Navajeni delati, se namreč ne morejo postaviti v čevlje nekoga, ki trdi, da tudi dela, le da dela – nič. Podobno so navajeni, da je treba jesti petkrat dnevno, v to pa prepričujejo že otroke.
A zadeva je kompleksna.
Te dni poteka v glavnem mestu Južne Koreje nenavadno tekmovanje. Imenuje se Mednarodno tekmovanje Space Out (International Space Out Competition). Na tekmovanju zmaga tisti, ki ne zaspi, medtem kot dela nič, in doseže najnižjo srčno frekvenco. Zmaga torej oseba, ki ji najpočasneje bije srce.[1]
Česa se lahko naučimo, če spremljamo tako tekmovanje? Morda dobimo nov vpogled, kako nori smo, ker verjamemo, da moramo ves čas delati, biti produktivni in učinkoviti. Številni ljudje so zato pod stresom, srce jim hitro bije, so pod pritiskom, tvegajo visok krvi tlak, čutijo napetost, vznemirjenost, v krvi imajo veliko adrenalina in kortizola. Nekateri kmalu izgorijo, upehajo se, izčrpajo se, postanejo depresivni in doživljajo izgubo smisla. Spoznajo, da je smisel življenje še v čem drugem, ne le v delu in učinkovitosti.
Nekateri ljudje se dobesedno bojijo izreči Delam nič. V resnici jih je zelo strah, da jih bodo imeli drugi ljudje za lenobe, parazite, ki živijo na njihov račun, to pa je kajpak nemoralno in se ne spodobi.
Žalostno pa je, da morajo organizirati mednarodno tekmovanje, da dokažejo, kako pomembno je kdaj delati nič. Kako pomemben del skrbi zase in za druge je to. Človek ima namreč potem več energije in odkriva notranji mir, ki pomembno prispeva k dobrobiti ali dobremu počutju, da ne govorimo o kakovosti medsebojnih odnosov.
Zapisano lahko potrdim z lastno dolgoletno izkušnjo. Ko imam vsakotedenski celodnevni post, je moj srčni utrip nekje med 43 in 49. Takrat sicer ne delam niča, ne ustvarjam ga, nastane pa občutek, da imam več energije kot navadno.
Inj kaj pravi na to znanost?
V najnovejšem članku z naslovom Intermittent fasting protects against liver inflammation and liver cancer, nastal je v okviru znanstvenih raziskav Nemškega centra za raziskave raka (Deutsches Krebsforschungszentrum, DKFZ), objavljen pa je bil 7. maja 2024 v reviji Cell Metabolism, preberem: Bolezen zamaščenih jeter pogosto povzroči kronično vnetje jeter in lahko povzroči celo raka jeter. Znanstveniki so zdaj na miših dokazali, da lahko občasno postenje v razmerju 5:2 ustavi ta razvoj. Režim postenja zmanjša razvoj raka jeter pri miših z že obstoječim vnetjem jeter. Raziskovalci so identificirali dva proteina v jetrnih celicah, ki sta skupaj odgovorna za zaščitni učinek posta. Odobreno zdravilo lahko delno posnema ta učinek.[2]
Hvala znanstvenikom, ki se dnevno trudijo razumeti delovanje našega telesa, ki ni narejeno, da ves čas dela, je pod stresom in se izčrpava.
Za konec še ena raziskava, ki sem jo predstavil zadnjič v okvir podporne skupine za delavce, ki jo vodim v CIRIUS-u-.
Nastala je na Univerzi Cambridge, njena naslov pa je Kako lahko post zaščiti pred vnetji (How fasting may protect against inflammation); objavljena je bila v reviji Cell Reports, janurja 2024.[3]
Znanstveniki so odkrili, kako postenje zviša raven arahidonske kisline v krvi, ki zavira vnetje. To spoznanje lahko tudi pomaga razložiti nekatere koristne učinke zdravil, kot je aspirin.
[1] Raphael Rashid. Much ado about nothing: world’s most relaxed people gather in Seoul for ‘space-out’ competition. The Guardian, 27. maj 2024.
[2] German
Cancer Research Center (Deutsches Krebsforschungszentrum, DKFZ). (2024, May 7).
Intermittent fasting protects against liver inflammation and liver cancer. ScienceDaily. Retrieved May 26,
2024 from www.sciencedaily.com
[3] University
of Cambridge. (2024, January 30). How fasting may protect against inflammation.
ScienceDaily. Retrieved May 26,
2024 from www.sciencedaily.com
