Dušan Rutar
Avtorji knjige z naslovom Nova psihologija vodenja (The New Psychology of Leadership: Identity, Influence and Power, S. Alexander Haslam, Stephen D. Reicher, Michael J. Platow (Routledge, 2020)) natančno premislijo za nas pomemben argument, da morajo voditelji/vodje (angl. leaders), ki želijo narediti stvari, izkoristiti moč kolektiva. In da pridobijo to moč (v smislu moči skozi, namesto moči nad; Turner, 2005), morajo biti podjetniki identitete (str. 144). Kaj to pomeni, kako to razumeti?
Pojdimo po vrsti.
Najprej pomeni, da želijo vodje vplivati na vedenje ljudi; to je pravzaprav trivialno res, vendar je zelo pomembno in po navadi premalo premišljeno. Torej jim je v korist, če vedo nekaj o psihologiji vedenja. In zakaj bi to morali poznati?
Ker je v njihovem interesu, da pridobijo sledilce ali privržence, namesto da bi jih prisilili k temu. S prisilo namreč nikoli ne pridejo prav daleč, ker se jim ljudje prej ali slej upirajo. Njihovo vprašanje je torej jasno: Kako pridobiti ljudi? Ne vem, kako si lahko dobro odgovorijo na zastavljeno vprašanje brez psihologije.
Osnovna
psihološka lekcija za vsakega sodobnega voditelja/vodjo je v luči zapisanega
zelo preprosta: če želi podporo ljudi, mora govoriti v njihovem imenu, ne pa
nad njimi ali čeznje. Brez take podpore sicer lahko nekaj časa vlada kot
tiran ali despot, a ne dolgo. In celo v tem primeru potrebuje podporo
podrepnikov.
Avtorji knjige zato poudarijo: najvplivnejši voditelji se osredotočajo na kolektivne interese (»mi«) in ne na osebne interese (»jaz«). Poosebljajo identiteto in želje skupine. Dodajam: najprej jih morajo kajpak spoznati in dobro razumeti. To je nujno potrebno, kajti vodja naj bi pomembno vplival na ustvarjanje, utelešenje in napredovanje skupnega občutka »mi«. Bil naj bi prototip članov skupine (angl. in-group prototype), ki jo vodi.
Drugič. Za vodjo je zelo pomembno, kakšen jezik uporablja, kako se naslavlja na ljudi. Raziskave potrjujejo zapisano. Vodja ali voditelj z jezikom, ki ga uporablja, namreč ustvarja vizije, ki so obenem vizije identitet ljudi, na katere se naslavlja. Ker želi, da mu sledijo, niso pa neumni, morajo biti njegove besede izbrane.
Dober voditelj torej pazljivo izbira besede in pazi, kaj govori.
Tretjič. Izbrane besede mora znati uporabljati spoštljivo, saj s tem sporoča ljudem, da jih ceni, spoštuje in je pozoren do njih, kar pomeni, da jih tudi posluša in sliši. Dober vodja zato ne bo nikoli rekel privržencem, da bodo nekaj naredili, ker je on tako rekel.
Jim bo pa rekel: Pojdimo naprej skupaj.
Vodenje je skupinski proces. Torej ni pomemben le vodja, temveč je odločilen odnos med njim in drugimi člani skupine. Vodja, ki se pri tem ne zaveda pomena pravičnosti, kar pomeni, da pošteno ravna s člani skupine in uteleša vrednote skupine, zelo verjetno ne bo vpliven in ljudje ga ne bodo podpirali.
Ugotovili smo torej, da je dober vodja vsaj intuitivno dober poznavalec vedenja ljudi. Tako znanje mu pomaga razumeti, da je vplivanje na vedenje drugih ljudi vselej tudi del procesov oblikovanja realnosti, v kateri ljudje živijo ali bi želeli živeti.
To pomeni, da ljudje zelo hitro ugotovijo, ali se realnost okoli njih spreminja skladno z jezikom, ki ga uporablja vodja, ali ne. Če se ne, se v ljudeh poglablja notranji razcep med tem, kako živijo, in vizijo prihodnosti, v kateri naj bi živeli. Celo najbolj zgovorna konstrukcija in najbolj dodelana predstava potem postane prazna predstava, ki nima nikakršnega razmerja do strukture družbene realnosti (prav tam, str. 162).
Morda je prav na tej točki treba poudariti, da je ključna, najpomembnejša dolžnost vodje ta, ki jo imenujemo transformacijsko vodenje: preoblikovanje razumevanja (družbene) realnosti in mesta privržencev v njej, ne le njihovo motiviranje.
Ko postanejo besede prazni klišeji in ko ostanejo predstave (družbene) realnosti votle, je vodja v zelo težkem, da ne rečem izgubljenem položaju. Identiteta ljudi se v realnem družbenem svetu ne spreminja, ljudje imajo občutek, da stojijo na mestu ali celo nazadujejo. Besede, ki jih uporablja vodja, postanejo neuporabne, predstave o realnem svetu takisto, vodenje ni več mogoče.
