Dušan Rutar
Za vodenje letošnjih podpornih skupin bom črpal iz tehnike, ki ni meditacija, čeprav jo nekateri povezujejo z njo. Imenuje se jhana, a je starejša od budističnih praks. Posebna je v tem, da za njeno izvajanje ne potrebujemo nobenih substanc, nobenih zunanjih dražljajev ali pripomočkov. Ne potrebujemo ničesar. V bistvu gre za spreminjanje duševnih stanj, ki ni meditacija, ni terapija in ni delo na sebi. Spreminjamo jih s pomočjo koncentracije in usmerjene pozornosti.
Tehniko postopoma vgrajujemo v svoje vsakdanje življenje, tako da postane organski del naših vedenjskih norm, moralnih standardov in duševnih stanj.
Ko govorim o duševnih stanjih, mislim na različna stanja, ki jih na kratko predstavim v nadaljevanju, zlasti pa mislim na postopno napredovanje do posebnih duševnih stanj, ki praviloma močno vplivajo na naše razumevanje sebe, drugih ljudi in sveta, zlasti pa pomenijo nove načine doživljanja tega, kar imamo ljudje med seboj. V podpornih skupinah omogočajo nove skupne izkušnje.
Ključne točke v praksi jhana so: sočutje, etično vedenje in skrb za drugega; poglobljeni vpogled v lastna duševna stanja; razvijanje koncentracije, pozornosti in mentalne jasnosti.
Duševna stanja, ki sem jih omenil, po navadi razvrščamo od najbolj preprostih, vsakdanjih stanj, ki jih pozna vsak človek (prijetni občutki: veselje, svetlo, sončno, rumeno; radost: hvaležnost, sijoče, žareče, vroče, roza), do kompleksnejših (neskončnost zavesti: lepota, dobrohotnost, milost, sočutje) in najkompleksnejših stanj (psihedelično: cvetni listi vrtnice, nič, nič v niču). V zadnji skupini so duševna stanja, ki jih ni mogoče opisati z besedami.
Tehnika, ki jo bom predstavil udeležencem podporne skupine, je namenjena krepitvi pozornosti na duševna stanja, ki jim sicer posvečamo premalo pozornosti, in krepitvi pozornosti na duševna stanja drugega človeka ali drugega živega bitja. To je način, kako gremo skozi transformativno izkušnjo, zato ni najbolj primerna za individualno delo v sobi brez drugih ljudi.
Doseči želimo duševno stanje čiste mirnosti in pozornosti.
Na tem mestu želim zato dodati le še nekaj osnovnih misli, ki jih razumemo kot oporo za razumevanje predstavljene tehnike in spreminjanja duševnih stanj.
Vsak človek ve iz svojih izkušenj, da se lahko včasih njegova pozornost usmeri nekam na tak način, da se pojavijo tesnoba, zaskrbljenost, lahko tudi paničnost. Pravimo, da se ujame v zanki tesnobe. V taki zanki se zatakne in ne more ven. Preplavijo ga slabi občutki, ki kar nočejo izginiti, zato si pogosto pomaga s substancami ali kako drugače, saj jih noče imeti.
Naš cilj v podporni skupini bo soočanje s tako imenovanimi negativnimi čustvi (jeza, tesnoba in strah) ter usmerjanje pozornosti na pozitivna čustva (evforija, hvaležnost in ponos), krepitev koncentracije, umirjenosti ter duševno in duhovno čiščenje. Po domače: ukvarjali se bomo s sistematičnim umirjanjem uma.
