Dušan Rutar
Ana Kamenik napiše knjigo z naslovom Ravnateljeva hči. V njej podrobno opiše tragedijo, ki se je zgodila pred desetimi leti, ko so dijaki na neki srednji šoli posneli ravnateljev spolni odnos z eno od profesoric, posnetek objavili na spletu, potem pa je sledil javni pogrom, zaradi katerega je ravnatelj storil samomor. Dogodek nam veliko pove o psihologiji ljudi, ki morda nimajo diagnoze, ki bi pričala o čustvenih motnjah, so pa vseeno močno moteni in se jim tak pogrom ne zdi nič posebnega. Zlasti so močno čustveno poškodovani ljudje, ki se obnašajo kot čustveni vampirji.
Izraz čustveni vampir je psihološka metafora, ki se je uveljavila v popularni psihologiji in opisuje posameznike, ki črpajo čustveno energijo drugih. Čeprav ni klinična diagnoza, se ta koncept ujema z nekaterimi osebnostnimi lastnostmi in motnjami, ki jih priznava sodobna psihologija.
Nedavne psihološke raziskave kažejo, da čustveni vampirizem pogosto izvira iz globoko zakoreninjene negotovosti in nezmožnosti uravnavanja čustev. Po domače povedano: čustveni vampirji so čustveno zelo poškodovani ljudje, poškodbe pa segajo daleč nazaj v njihovo otroštvo ter odnose s starši. Svoja čustva slabo uravnavajo, zaradi negotovosti pa potrebujejo druge ljudi, s katerimi manipulirajo in jih, zlasti čustveno, izčrpavajo, ker potrebujejo njihovo energijo.
Poškodbe se kažejo predvsem kot pomanjkanje empatije in sočutja. Za druge ljudi se zato ne zmenijo prav dosti, saj imajo ves čas pred seboj svoj ego, zato delujejo egoistično, egocentrično in sebično. Za druge ljudi jim je v veliki meri celo vseeno, saj jih potrebujejo le kot nekoga, s katerim lahko manipulirajo. Zelo pomembno zanje je tudi, da se borijo z ohranjanjem zdravih meja, vendar pri tem niso uspešni, zato se naučijo manipulativnega vedenja, ki izčrpava ljudi okoli njih.
Izčrpava jih, ker se čustveni vampirji obnašajo tako, da jim ne dovolijo, da bi prišli do besede, da bi se izrazili, da bi pokazali svoja čustva, saj so tako močno egocentrični, da zavzamejo v medsebojnih odnosih ves duhovni prostor, če lahko uporabim še eno metaforo. Njihov um je zaradi zgodnjih poškodb zelo neuravnovešen.
Strah pred neuravnovešenimi umi ima pomembno vlogo pri tem, kako ljudje dojemajo čustvene vampirje in kako se odzivajo nanje. Njihov strah je zakoreninjen v naši evolucijski preteklosti, kjer je nepredvidljivo vedenje predstavljalo grožnjo preživetju. Ljudje imajo zato veliko raje ljudi, ki se obnašajo predvidljivo, ki niso impulzivni, nepredvidljivo jezni, manipulativni in izkoriščevalski.
Sodobna nevroznanost je dokazala, da interakcija s čustveno nestabilnimi posamezniki aktivira amigdalo, središče strahu in tesnobe v naših možganih, kar sproži odziv na stres. V bližini takih ljudi se zato ne počutimo dobro, hitro postanemo vznemirjeni, tesnobni in celo prestrašeni, ker predvidevamo njihove čustvene izbruhe, ki pa jih ne želimo, ker so neprijetni.
Sodobni psihološki pristopi poudarjajo pomen prepoznavanja in postavljanja meja pri čustvenih vampirjih. Lahko se jih namreč naučijo postavljati, dobiti morajo vpogled v to, kako sami manipulirajo z drugimi ljudmi. Naloga je izjemno zahtevna, kot je tudi sicer zahtevno dobiti vpogled vase in v svoje vedenje.
Zanimivo je, da so nedavne študije raziskale potencialno povezavo med čustvenim vampirizmom in stili navezanosti. Za posameznike z anksiozno ali neorganizirano navezanostjo je tako verjetneje, da bodo pokazali čustveno vampirsko vedenje kot neprilagodljiv poskus, da bi si zagotovili ljubezen drugih ljudi in njihovo pozornost.
Z razvojem našega razumevanja duševnega zdravja se razvija tudi naš pristop do čustvenih vampirjev. Sodobna psihologija namesto demoniziranja teh posameznikov spodbuja bolj niansiran pogled, kajti mnogi čustveni vampirji so sami žrtve travme ali zanemarjanja v otroštvu, kar ohranja krog čustvene disfunkcije. Skratka, čeprav se izraz čustveni vampir morda zdi senzacionalističen, opisuje resničen pojav s koreninami v priznanih psiholoških vzorcih, travmah iz otroštva in nevarnem stilu navezanosti, ki tudi nastaja že v otroštvu.
Z razumevanjem osnovnih vzrokov in mehanizmov lahko razvijemo učinkovitejše strategije tako za obvladovanje interakcij s čustvenimi vampirji kot za pomoč tem posameznikom pri razvoju bolj zdravih odnosnih veščin.
V resnici pa jih je veliko več, kot si morda predstavljamo.
