Dušan Rutar
Te dni smo izvedeli, da bodo otroci končno vsaj v šolah deležni nekoliko bolj zdravega prehranjevanja; razvoj politik šolske prehrane vsekakor pomeni korak naprej pri obravnavi prehrane otrok, vendar pot do optimalnega zdravja s prehrano ostaja zapletena in večplastna. Trčimo namreč na dve ključni težavi.
Prvič. Medtem ko šole napredujejo, domače okolje še naprej igra ključno vlogo pri oblikovanju prehranjevalnih navad otrok. Drugič. Čeprav so izboljšave šolskih obrokov spodbudne, še vedno niso v celoti usklajene s trenutno znanostjo o prehrani.
In medtem ko lastniki kapitala še vedno tarnajo nad obdavčitvijo sladkih pijač in alkohola, medtem ko se velikanske količine zaužitega rdečega mesa ne bodo bistveno zmanjšale, ker si nihče ne upa postaviti pod vprašaj potrebe po klanju živali, je še vedno nekje daleč zadaj, kot bi bila prepovedana, miselnost o alternativnih prehranskih izdelkih, čeprav izkušnje in znanost že dolgo dokazujejo njihovo vrednost za kakovostno življenje, o kateri preprosto ni mogoče razumno dvomiti.
Sodobne raziskave poudarjajo pomen prehrane, bogate z raznoliko rastlinsko hrano, vključno s sadjem, z zelenjavo, s polnozrnatimi žitaricami, stročnicami, z oreščki in s semeni. Ta živila zagotavljajo osnovna hranila, vlaknine in fitokemikalije, ki podpirajo otrokovo rast, kognitivni razvoj in dolgoročne ugodne zdravstvene rezultate.
Znanstveni dokazi vedno bolj kažejo zlasti na prednosti zmanjšanja ultra predelane hrane, dodanih sladkorjev in čezmernega natrija v prehrani otrok. Študije so te prehranske dejavnike že pred časom povezale s povečanim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilne težave, tudi pri mladih populacijah.
Nobena skrivnost tako ni, da je dobro zaužiti veliko raznolikih izdelkov, namesto da jemo vedno znova bolj ali manj eno in isto. Zelo dobro je, da zaužijemo veliko različnih rastlin, nekateri predlagajo tudi do trideset vrst rastlin na teden, a za začetek je čisto v redu, če se človek naroči na dnevni zaboj svežega sadja in zelenjave.
Obdavčitev sladkih pijač in alkohola predstavlja javnozdravstveno strategijo, katere cilj je zmanjšanje porabe, čeprav njena učinkovitost in izvajanje ostajata predmet stalnih razprav. Vztrajno visoko uživanje rdečega mesa še vedno povzroča skrb za zdravje in okolje. Čeprav so beljakovine bistvenega pomena za rast otrok, trenutne raziskave kažejo, da lahko različne rastlinske beljakovine, dopolnjene z zmernimi količinami pustega mesa, rib in mlečnih izdelkov, ustrezno zadovoljijo prehranske potrebe, hkrati pa potencialno zmanjšajo tveganja, povezana z visokim vnosom rakotvornega rdečega mesa.
Pomembno je tudi, da je znanstvena skupnost naredila pomemben napredek pri razumevanju vloge črevesnega mikrobioma pri zdravju otrok. Dokazano je, da raznolika prehrana, bogata z rastlinami, spodbuja zdrav črevesni mikrobiom, kar posledično podpira delovanje imunskega sistema, duševno zdravje in splošno dobro počutje oziroma blagostanje ljudi.
Znanost torej poudarja pomen uvajanja najrazličnejših polnovrednih živil v prehrano otrok že od zgodnjega otroštva. Alternativni prehranski izdelki, vključno z rastlinskimi mlečnimi nadomestki, mesnimi nadomestki in obogatenimi živili, so že pridobili znatno znanstveno podporo. Raziskave so pokazale, da je lahko dobro načrtovana vegetarijanska in veganska prehrana prehransko ustrezna za otroke in mladostnike ter potencialno nudi dodatne koristi za zdravje. Vendar pa je ključnega pomena, da so te diete skrbno strukturirane, da zadostijo vsem prehranskim potrebam, zlasti po ključnih hranilih, kot so vitamin B12, železo, cink in omega-3 maščobne kisline.
Vpliv prehrane na duševno zdravje in kognitivne funkcije otrok je še eno področje vse večjega znanstvenega zanimanja. Hranljivo bogate diete z visoko vsebnostjo sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric in maščobnih kislin omega-3 so že dokazano povezane z boljšimi rezultati duševnega zdravja in kognitivnimi zmogljivostmi pri otrocih in mladostnikih.
Skratka, medtem ko je v programih šolske prehrane dosežen napredek, je potreben bolj celovit pristop za uskladitev otroške prehrane s trenutno znanostjo o prehrani. To ne vključuje le izboljšanja šolskih obrokov, temveč tudi izobraževanje družin, obravnavanje prehranskih okolij in upoštevanje širših posledic izbiranja hrane na zdravje in trajnost. Znanstveni dokazi so jasni: vlaganje v prehrano otrok je vlaganje v njihovo takojšnje dobro počutje in dolgoročno zdravje, kognitivne sposobnosti in splošno kakovost življenja.
Otroci zato ne bi smeli postati le subjekti novega prehranjevalnega režima, temveč bi se morali poučiti o tem, kaj je zanje zares dobro in kaj zgolj maskira interese odraslih ljudi, industrije prehranjevanja in ponudnikov hitre prehrane, namenjene predvsem hitrim zaslužkom lastnikov kapitala.
Če bodo otroci, deležni »zdrave hrane«, postali delčki korporativne miselnosti, ki sicer že prežema njihovo družbeno življenje, in če bodo postali subjekti, podložniki povprečnih predstav o realnem svetu, bomo čez čas ugotavljali, da ne prevzemajo odgovornosti za lastna življenja, temveč je ta še naprej v rokah drugih ljudi, ki imajo interes za krepitev čredne miselnostji in ideološkega poenostavljanja življenje, ki ustvarja paradoks nenehnega nezadovoljstva v korporativni kulturi samoizboljševanja.
