Dušan Rutar
Program pozitivnega starševstva, v svetu je poznan kot Trojni P (angl. Triple P), je na znanstvenih dokazih temelječ psihološki sistem vzgajanja otrok, starševstva in podpore družini. To je večstopenjski program, namenjen preprečevanju vedenjskih in čustvenih težav pri otrocih, pa tudi zmanjševanju in odpravljanju takih težav, če se razvijejo. Terja dobro poznavanje evolucijskih, psiholoških, kognitivnih in bioloških mehanizmov, zaradi katerih nastajajo vedenjske in čustvene težave pri otrocih, pa tudi poznavanje družinskih procesov oziroma narave medsebojnih odnosov, ki take težave bodisi povzročajo in krepijo bodisi preprečujejo.
Program učinkuje na udeležence s krepitvijo psihološkega znanja, veščin, spretnosti, samozavesti ter samospoštovanja staršev in njihovih otrok. Temelji na empatiji in sočutju ter oblikovanju dobrih, kakovostnih medsebojnih odnosov.
Najnovejša znanstvena literatura dosledno dokazuje učinkovitost tega programa. Metaanaliza, objavljena v reviji Clinical Psychology Review leta 2021, je pokazala, da so intervencije trojnega P privedle do znatnih izboljšav pri težavah z vedenjem otrok, starševskih praksah in prilagajanju staršev.
Posebej je bila pohvaljena prilagodljivost programa, ki omogoča različne stopnje intenzivnosti intervencij glede na potrebe družine, saj so te zelo različne. Ena od ključnih prednosti programa je njegova osredotočenost na samoregulacijo, in sicer tako pri starših kot pri otrocih. Zmožnost samoregulacije je dokazano ključna zmožnost tako enih kot drugih za izboljšanje medsebojnih odnosov in preprečevanje vedenjskih in čustvenih težav.
Študija v Journal of Child and Family Studies (2020) poudari, kako ta pristop ne le izboljša takojšnjo družinsko dinamiko, temveč tudi opremi otroke z dragocenimi življenjskimi veščinami za dolgoročno ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov.
Poudariti velja zlasti prilagodljivost programa spletnim platformam, ki se je v zadnjih letih izkazala za posebno dragoceno. Raziskava, objavljena v Internet Interventions (2022), je pokazala, da so bile spletne intervencije iz programa trojni P enako učinkovite kot srečanja iz oči v oči.
Uporabnost programa sega še veliko dlje in presega posamezne družine. Študija na populacijski ravni, objavljena v Prevention Science (2019), je pokazala koristi za celotno skupnost, vključno z zmanjšanimi stopnjami trpinčenja otrok in manjšim številom namestitev zunaj doma na območjih, kjer se je program široko izvajal, kar pomeni, da neposredno podpira tudi gradnjo sočutnih skupnosti, ne le sočutnih družin.
Nekatere študije, kot je tista v Journal of Abnormal Child Psychology (2020), pa kažejo, da se lahko učinkovitost programa tudi razlikuje, in sicer glede na dejavnike, kot sta duševno zdravje staršev in socialno-ekonomski status družine.
Skratka, program pozitivnega starševstva predstavlja znanstveno podprt pristop k izboljšanju starševskih veščin in otrokovih dosežkov. Njegova struktura na več ravneh, osredotočenost na samoregulacijo in prilagodljivost različnim načinom dostave prispevajo k njegovi uporabnosti v različnih populacijah. Čeprav ni zdravilo, ponuja program trojni P dragoceno orodje v širšem naboru orodij za podporo družini in intervencije za zdrav razvoj otrok.
V knjigi Vzgajanje otrok v kulturi zmagovalcev: etika staršev in «uspešni« otroci razvijam znanje o psiholoških in drugih temeljih, na katerem stoji program trojni P, ter nadgrajujem spoznanja iz predhodne knjige z naslovom Sočutna šola: od inkluzivne šole k sočutni skupnosti.
Viri
o Matthew R. Sanders (2004). Every Parent: A Positive Approach to Children's Behaviour.
o Michael Siller, Lindee Morgan (ured.) (2018). Handbook of Parent-Implemented Interventions for Very Young Children.
o Matthew R. Sanders, Trevor G. Mazzucchelli (ured.) (2017). The Power of Positive Parenting: Transforming the Lives of Children, Parents, and Communities Using the Triple P System.
o Parenting and Family Support Centre Annual Report (poročilo izhaja enkrat letno).
o De Graaf, I. M. (2009). Helping families change: The adoption of the Triple P - Positive
o Parenting Program in the Netherlands. [doktorska disertacija, Universiteit van Amsterdam].
o James J. Ponzetti Jr. (ured.) (2015). Evidence-Based Parenting Education: A Global Perspective
o Laurel Kiser (2015). Strengthening Family Coping Resources: Intervention for Families Impacted by Trauma.
o Heather Breiner, Morgan Ford, Vivian L. Gadsden (ured.) (2016). Parenting Matters: Supporting Parents of Children Ages 0-8. National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine.
o C.R. Snyder, Shane J. Lopez, Lisa M. Edwards, Susana C. Marques (ured.) (2021). The Oxford Handbook of Positive Psychology.
o Matthew R. Sanders and Alina Morawska (ured.) (2018). Handbook of Parenting and Child Development Across the Lifespan.
