Dr. Dušan Rutar
Še vedno se dogaja, da ljudje ne sprejemajo drugačnih sovrstnikov, karkoli že to pomeni. Sprejemanje drugačnosti je zato pogosto zgolj ideal, puhlica in prazna fraza, za katero se zdi, da jo je treba kdaj pa kdaj uporabiti, ker se domnevno lepo sliši, če človek reče, da sprejema drugačnost in da z njo nima nobenih problemov.
Ljudje včasih celo rečejo, da jih zanima tudi drugačen pogled na svet. Tega sicer ne rečejo vsak dan, zato jim lahko verjamemo; če bi trdili kaj takega vsak dan, bi sprožili inflacijo, besede bi izgubljale pomen, to pa ne bi bilo dobro, saj bi bilo govorjenje o drugačnosti vse bolj prazno. Kaj naj bi torej pomenilo, da ljudi občasno zanima drugačen pogled na svet?
Pomenilo bi lahko tole: zanima nas pogled, ki ga premorejo drugačni ljudje. Pri tem ne mislim toliko na Hitlerja, kot mislim na tiste ljudi, katerih pogled je dober, produktiven, zavezan univerzalnim etičnim načelom.
Zakaj bi ljudi sploh zanimal tak pogled na svet?
Zanimal bi jih lahko prav zaradi odprtosti. Kaj pomeni odprtost?
Ko se srečamo z drugačnim človekom, ko govorimo o srečanju v strogem pomenu besede, se odpre nov čas, drugačen čas, drugi čas. Ljudje imajo tako izkušnjo, zato kdo kdaj reče, da mu čas drugače teče ob tem ali onem človeku, s katerim se srečuje. V tem je že drugačnost, ki bi jo ljudje lahko želeli, ko trdijo, da jih zanima drugačen pogled na svet.
Z drugačnimi ljudmi čas preprosto drugače teče, kot smo navajeni, to pa zlasti pomeni, da je bogatejši, polnejši od vsakdanjega, rutinskega časa, ki leno teče in v katerem se ne dogaja prav dosti.
Odprtost torej omogoča srečanja, ta pa pomenijo drugačen čas, pomenijo pa tudi resonanco, kot bi rekel francoski filozof Deleuze, in variacije, ki dodatno prepričajo človeka, da je mogoče razmišljati o svetu na zelo različne načine in da so mogoči zelo različni pogledi na svet, ne da bi koga ogrožali.
Srečevanja pa ne pomenijo le drugačnih pogledov na svet, ne pomenijo le variacij in resonance, pomenijo tudi nekaj nenavadnega in sorazmerno težko razumljivega.
Pomenijo stroj, mašino, katere del postane človek, avtomat, ki generira nove občutke, nove afekte, nove misli, ki jih človek doživlja kot spontane, kot nekaj, kar se dogaja neodvisno od njega in njegove volje.
Že vse življenje se srečujem z drugačnimi ljudmi in tudi sam sem drugačen. Z njimi tudi sodelujem. Zadnja knjiga o drugačnosti, ki sem jo prebral, je tale: Andrew Peterson, Robert Hattam, Michalinos Zembylas, James Arthur (ured.). The Palgrave International Handbook of Education for Citizenship and Social Justice (Palgrave Macmillan, 2016). Prebral sem jo in se odločil, da izoblikujem predlog izobraževanja, ki bi se ga moral udeležiti vsakdo, ki resno razmišlja o drugačnosti, inkluziji otrok s posebnimi potrebami, egalitarnosti, emancipaciji in družbeni pravičnosti.
Predlog izobraževanja za družbeno pravičnost, emancipacijo in inkluzijo zajema tele module:
1. državljanstvo, šolanje in hendikep;
2. več kot zgolj pristop in inkluzija;
3. izobraževanje za občestvo (community education);
4. globalna pravičnost in izobraževanje za globalno državljanstvo;
5. izobraževanje za družbeno participacijo v družbah velike neenakosti;
6. inkluzija in njene kontradikcije;
7. izobraževanje za demokracijo, državljanstvo in družbeno pravičnost.
Izobraževanja se nameravam lotiti v bližnji prihodnosti.
Slika: Logika pogleda (foto: Dušan Rutar)
