Dušan Rutar
Hendikep in ljubezen imata nekaj skupnega. Hendikep pomeni odvisnost človeka kot duhovnega, simbolnega bitja od univerzalnega spoznanja o naravi realnosti, celotnega kozmosa, ki je odprta. Torej ni sklenjena celota. Za ljubezen velja natanko isto.
Kaj je potemtakem ljubezen? Film The Half of It (Alice Wu, 2020) ponuja izvrsten odgovor na staro vprašanje. Prične se z navedbo starega mita, ki ga pripoveduje antični pripovedovalec zgodb Aristofan. Mit poznajo številni ljudje, toda pogosto niso dovolj pozorni na detajl, ki je za razumevanje ljubezni odločilen.
Mit tako pravi, da je nekoč v davnini živelo androgino bitje, nekakšna celota dveh bitij v enem, ki pa so jo ljubosumni bogovi razpolovili. In od tistih časov naprej ena polovica tega bitja išče drugo polovico, da bi se vnovič združila z njo v sklenjeno celoto, ki ji nič ne manjka. Dokler se to ne zgodi, je bitje nesrečno, občutek ima, da mu nekaj manjka.
Ljudje torej razumejo, da je ljubezen hrepenenje po drugem človeškem bitju, s katerim se dopolni, da postane celota, da se vse skupaj sklene. Tega ni težko razumeti, ljudje pa navadno mislijo, da to pomeni, da na primer moški išče žensko, ta pa moškega. Toda mit je zelo jasen: ena polovica išče drugo polovico. Nikjer ne piše, da je enakega spola.
V filmu tako spremljamo vznemirljivo zgodbo o ljubezni, v katero so vpleteni zlasti štirje najstniki, dve dekleti in dva fanta. Dolgo časa smo prepričani, da sta Ellie in Paul samo srednješolska prijatelja, ki si pomagata, in da sta Aster in Paul zaljubljena drug v drugega. Trojček dopolnjuje četrti, Trig, za katerega se v zelo določenem trenutku odloči Aster, kar pomeni, da ostane Paul sam.
Potem pa se izkaže, da zadeva ni tako preprosta, kajti Ellie ni povsem ravnodušna niti do Paula niti do Aster. Na koncu je vsakdo še vedno sam in film se konča. Ne vemo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti.
Pomembno je iskanje druge polovice, kot pravi mit. Ko nikoli ne moreš biti povsem prepričan, kdo je ta polovica in kaj sploh pomeni najti jo. Ellie zato v cerkvi pred zbranimi verniki reče, da je ljubezen pravzaprav ena sama zmeda, ko človek sebično išče drugo polovico, a je ne more najti.
Ne more je najti, ker ne obstaja. Vse je namreč samo mit, ki so ga ustvarili ljudje, da bi mislili hendikep, hrepenenje po nečem, kar večno manjka.
Toda ljubezen je vseeno mogoča. Le da dva, ni nujno, da sta različnega spola, ki ljubita drug drugega, ne postaneta celota, temveč sta še vedno dva različna posameznika v svetem duhu, kot bi nemara dodal Jezus.
Različna posameznika, ki pa zreta v skupno smer.
