Blogi v nobenem primeru ne izražajo mnenj ustanove (CIRIUS Kamnik)
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.

sreda, 06. maj 2020

Vodnik do altruizma in bodočnosti

Dušan Rutar


Star sem sedemnajst let. Kakšna je moja prihodnost? Poslušam Greto Thunberg, ki pravi, da so nam starci vzeli prihodnost. Kaj to pomeni? Kaj naj storim?

To so zelo dobra vprašanja. In na srečo poznamo tudi zelo dobre odgovore ali pa vsaj začetne misli, s katerimi si lahko pomagamo pri odgovarjanju na zastavljena vprašanja.

V resnici živijo ljudje, ki so stari po letih in stari po duhu. Z vsemi štirimi branijo pridobljene privilegije, če jih imajo, in hočejo, da je svet še naprej tak, kakršen je. Logično je, da tako delujejo, ker jim je v svetu udobno in so zadovoljni in srečni. Egoistično se vedejo tako, da povečujejo svoje udobje. Hočejo, da vse ostane enako, da bi zadovoljili svoje želje še bolj, kot jih že, ali pa hočejo več istega, da bi se zgodilo enako. In ne smemo jim zameriti, saj se vsak človek do določene mere obnaša egoistično, kar pomeni, da skuša poskrbeti zase in za svoje blagostanje.

Živijo pa tudi drugi ljudje, ki niso stari po duhu, čeprav so lahko stari po letih, ki pravijo nekoliko drugače. Pravijo, da je egoistično delovanje v redu, dokler ni na škodo drugih ljudi, dodajajo pa, da je človek zmožen ne le za egoizem, temveč tudi za altruizem.

Kaj je altruizem?

Altruizem lahko razumemo kot normo, ki jo posameznik vgradi v svojo osebnost, v svoj duhovni svet, od koder deluje nanj tako, da se vede na načine, ki povečujejo obče dobro. Altruistični človek zato sicer skrbi zase, saj drugače ne bi mogel delovati v prid obče dobrega, neguje in razvija pa tudi zmožnosti za vedenje, ki ga krasijo pogum, poštenost, pravičnost, pripravljenost za sodelovanje, empatija.

Verjetno se ne bi vsi strokovnjaki strinjali s tem, kar sem zapisal, mislim pa, da je altruizem kljub temu močno povezan s človekovo zmožnostjo za moralno in etično delovanje, ki ga lahko dobro opišemo prav z naštetimi zmožnostmi.

Sedaj se lahko vrnem k tvojemu začetnemu vprašanju, ki se nanaša na prihodnost, ki ni le tvoja, marveč je prihodnost velikega števila ljudi.

Prihodnost je v veliki meri odvisna od vedenja in delovanja ljudi, zlasti tistih, ki imajo v svojih rokah veliko moči, oblasti, denarja in kapitala. Toda to ne pomeni, da je vse odvisno samo od njih. Daleč od tega.

Odvisno je tudi od tebe in drugih ljudi, ki razumejo, da se je treba za prihodnost bojevati, da ne pade kar sama od sebe z neba. Zakaj pravim, da se je treba bojevati?

Tako pravim zato, ker različne družbene skupine ljudi verjamejo v različne prihodnosti. Ta torej ni samo ena. Tudi na splošno lahko rečem, da sta vedenje in delovanje ljudi odvisna od treh ključnih dejavnikov.

Prvič. Odvisna sta od tega, kaj ljudje verjamejo. Če verjamem, da bom prišel do trgovine tako, da začnem hoditi po poti, ki vodi do nje, sem lahko prepričan, da bom do nje najverjetneje tudi prišel.

Drugič. Odvisna sta tudi od vrednot, ki jih ljudje ponotranjijo. Sociopati in psihopati imajo na primer težave, ker ponotranjijo malo ali nič takih vrednot, ki podpirajo altruistično vedenje in delovanje.

Tretjič. Odvisna sta od ciljev, ki si jih ljudje zastavijo. Če si ne zastavim nobenega cilja, ne bom niti začel hoditi po poti, ki vodi h kakemu cilju, kar je zelo logično. Če ni cilja, ni poti in ni hoje po njej – vrednote in prepričanja pri tem sploh nimajo nobene vloge.

Mislim, da imava na voljo nekaj dobrih idej, da razmišljava o tvojem vprašanju, kakšna prihodnost te čaka.