Dr. Dušan Rutar
Oglas pravi, da so očala X očala zmagovalcev. Zdravi razum bi odvrnil: meni je vseeno. Oglas pa vam skuša podtakniti logično napačno razmišljanje, s katerim naj bi se vseeno ukvarjali, da boste tudi sami zmagovalci, če boste kupili očala zmagovalcev, da bo nekaj njihove zmagovalne narave čudežno prešlo na vas. Veliko bolje bi bilo, če bi se ljudje bolj zanašali na logiko, kajti objektivno dejstvo je, da so očala zgolj očala in čisto nič drugega, uporabljamo pa jih za zaščito oči ali za korekcijo vida. Zmagovalci ali poraženci pač potrebujejo očala, če ne vidijo dovolj dobro, to pa je tudi vse, kar je o tem treba povedati. Oglasi seveda skušajo izkoriščati ljudi in njihovo pripravljenost na naivnost, logične napake, zanikanje objektivne realnosti in celo nesmisle, da bi kupili izdelke, ki so včasih povsem nepotrebni, velikokrat pa niso nič drugega kot stvar, ki naj bi se magično, zaradi oglaševalskega čaranja, spremenila v presežek nad seboj, ljudje pa naj bi bilo zato zadovoljni, če ne celo srečni. Končni cilj vsega tega početja je kajpak zgolj dobiček za nekatere, ne pa zadovoljstvo ali sreča ljudi. Taka je ena ključnih vulgarnih koordinat naših kapitalističnih življenj. Noam Chomsky je imel pred nekaj meseci predavanje, ki me je zelo pritegnilo in obenem izzvalo k razmišljanju, zato tudi pišem tele vrstice. Izzval me je tudi gornji oglas, zato sem se še enkrat vprašal, koliko pameti lahko zasledimo v tem, kar dela človeštvo sebi. Ne planetu, da ne bo nesporazuma, saj temu ne more škoditi, temveč sebi.
Prav te dni spremljamo divjanje orkana Harvey, ki je že povzročil za sto milijard dolarjev škode, zaradi njega je umrlo nekaj deset ljudi, še več pa jih pogrešajo. Nekateri slovenski vremenoslovci vse skupaj mirno razlagajo kot preprost naravni pojav, ki je sicer malo ekstremen, a je navsezadnje vendarle zgolj naravni pojav, ki bo čez nekaj dni preprosto minil.
V resnici ni zgolj naravni pojav, saj je posledica gigantskih podnebnih sprememb, za katere je odgovoren človek z ravnanjem, ki nikakor ni naravno, je pa destruktivno. Škoda, ki jo človeštvo tako povzroča lastnemu planetu, zlasti pa sebi, je že katastrofalna in morda celo nepopravljiva.
Mogoče bodo ljudje, ki so skeptični do znanstvenih poročil o globalnih podnebnih spremembah, ob koncu časa držali v rokah svete knjige in odločno zapovedovali Naravi, naj se ravna po njihovih željah in naj ne divja po svoje. Narava se seveda ne bo ravnala po njihovih prošnjah, saj se nikoli ni in se nikoli ne bo. Morda se bo človek končno naučil ravnati po naravi, morda pa se tudi ne bo. Bomo videli. Kmalu, pravi Chomsky, zelo kmalu.
Nekateri ljudje gredo v svojem razmišljanju kljub temu celo tako daleč, da pravijo: če Bog segreva Zemljo (priznavajo vsaj to, da se planet segreva), že ve, zakaj to dela. Torej ni nič narobe, če zaradi tega umirajo ljudje, saj Bog v svoji neskončni modrosti natančno ve, kdo mora biti kaznovan in zakaj.
Vedno znova se mi tako zdi, da na tem svetu primanjkuje celo zdravega razuma in da se kopičijo fundamentalistično razmišljanje, vraževerje, zanikanje realnosti in norosti. Ni treba biti znanstvenik, da bi razumel naravne in družbene pojave, če jih zna kdo razložiti tako, kot je treba, da ne krši logičnih principov in načel sklepanja, pa vendar je vtis, da je na svetu vse več zastopnikov neumnosti, ki jih ponujajo drugim ljudem kot modrosti.
Za svoje razmišljanje imam dobre razloge. Eden ključnih je vezan na odnos ljudi do kapitala in odnos do dobičkov, ki se iz dneva v dan nalagajo v žepih elite. Medtem ko se podnebne spremembe dogajajo hitreje kot kadarkoli doslej, kar pomeni, da se nam bližajo katastrofe epskih razsežnosti, se elite še naprej mirno sončijo in grabijo kapital.
Oglasi naj tako zamotijo ljudi, da se bodo v vmesnem času ukvarjali z logično napačnimi in celo nesmiselnimi pozivi k potrošnji dobrin, medtem pa bodo milijoni ljudi iskali zavetišča, ker bodo njihovi domovi poplavljeni, vse pogosteje bodo divjali požari, širila se bo suša, kakršna trenutna vztraja v Somaliji in je smrtonosna, a jih nihče ne bo želel spustiti k sebi, tako kot trenutno Evropa noče slišati za begunce in migrante iz sveta, v katerem živijo predvsem muslimani.
Na tem svetu je vse preveč delovanja, ki ga Chomsky ponazarja takole: najprej jih uničimo, potem pa jih še kaznujemo, ko se želijo izvleči iz ruševin.
