Filozof Peter Sloterdijk je razvil preprosto, a zanimivo metaforo, s pomočjo katere si zlahka predstavljamo strukturo današnjega kapitalističnega sveta. Metafora je tale: kupola. Znotraj nje živijo elita in tisti, ki jo podpirajo, vsi drugi so zunaj. Vsi drugi pomeni 80 % ali celo 85 % vseh ljudi, kar dobesedno pomeni, da moramo na novo premisliti sintagmo ranljive družbene skupine ljudi, kajti ranljivi niso le nekateri redki posamezniki, ki životari na robu družbe, ranljiva je velikanska večina, ki prav tako živi na robu, le da se je ta zaradi kopičenja kapitala pod kupolo neznansko razširil! In izjemno zanimivo se je pozanimati, po kakšnih načelih živijo ti, ki so znotraj kupole.
Blog nastaja v okviru projekta, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, prednostna naložba Aktivno vključevanje, tudi za spodbujanje enakih možnosti ter aktivne udeležbe in povečanje zaposljivosti.
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.
ponedeljek, 3. julij 2017
In zgradil si je vegasto hišo
sobota, 24. junij 2017
Nevidna reka
Dr. Dušan Rutar
Nevidna reka je nekaj drugega kot nevidna roka, o kateri govorijo ekonomisti. Otroci s posebnimi potrebami so pogosto nevidni, čeprav se zdi, da se z njimi nenehno ukvarja armada staršev, strokovnjakov, prostovoljcev, donatorjev, sponzorjev, politikov in drugih ljudi. Vtis sicer ne vara, kajti z njimi se res ukvarja veliko ljudi, toda poudarek je na besedi ukvarja. Eno je namreč ukvarjati se z nekom, čisto nekaj drugega pa je biti odprt do drugega. petek, 23. junij 2017
Skupaj
Dr. Dušan Rutar
Zakaj pomeni manj neenakosti v svetu nekaj dobrega? Zakaj bi imeli čisto vsi ljudje koristi, če bi bilo na svetu manj neenakosti? Berem tole publikacijo, ki jo potrebujem za delo na nekem evropskem projektu s področja socialnega vključevanja otrok s posebnimi potrebami: OECD (2015), In It Together: Why Less Inequality Benefits All, OECD Publishing, Paris.DOI: http://dx.doi.org/10.1787/9789264235120-en.
četrtek, 22. junij 2017
Izogibanje neizogibnemu
Dr. Dušan Rutar
Tokrat izhajam iz dveh stavkov, ki sta mi bila namenjena pred nekaj dnevi. sreda, 21. junij 2017
Nasilne meje
Dr. Dušan Rutar
Dvajseti junij je svetovni dan beguncev. Mediji na ta dan navadno sporočijo bralcem, gledalcem in poslušalcem, koliko beguncev živi na tem planetu, zato jaz tega ne bom storil. Naredil bom nekaj drugega, kajti svetovni dan beguncev je namenjen razmisleku o samem svetu, na katerem je tako veliko beguncev, in razmisleku o vzrokih zanje, ne pa naštevanju dejstev, glede katerih se tako ali tako lahko prepriča vsakdo, če se le hoče. torek, 20. junij 2017
Intelektualna moč
Dr. Dušan Rutar
Ideje vladajočega razreda so tudi vladajoče ideje, je nekoč zapisal Marx. Lastniki kapitala imajo zato materialno in intelektualno moč. Nekdo mora namreč skrbeti za ideje, jih ustvarjati in širiti. Mediji so zato za vladajoči razred zelo pomembni, saj širijo ideje, ki jih razred potrebuje. Potrebuje jih zato, ker smo ljudje simbolna bitja, to pa pomeni, da ideje usmerjajo naše vedenje in naša delovanja; vsega tega ne usmerjajo instinkti, tako kot usmerjajo živali v gozdu. Po domače: ni vseeno, katere ideje človek zastopa in zagovarja, saj je od tega v veliki meri odvisno, kako se vede in kako deluje. Ljudje so se prisiljeni ukvarjati z idejami vladajočega razreda, z vladajočimi idejami. Nihče jih k temu neposredno ne sili, pa se vendar ukvarjajo z njimi. Ideje so namreč povsod, neprestano se kopičijo in obnavljajo, ljudje se jim tako rekoč ne morejo ogniti; svet je zasičen z idejami vladajočega razreda. Pa vendar se jim je mogoče upirati. ponedeljek, 19. junij 2017
Beseda je konj
Dr. Dušan Rutar
Komaj se zavedamo, kako veliko moč ima jezik, ki ga sicer nujno uporabljamo vsak dan, saj smo simbolna bitja, ter z njegovo močjo vplivamo na sebe, druge ljudi in svet okoli sebe. Pravijo, da beseda ni konj, toda v resnici je ravno obratno: beseda je konj. Prav zato ni vseeno, katere besede uporabljamo, kdaj in komu jih namenjamo. Že nekaj časa se posvečam predvsem rabi treh besed: družbena-pravičnost, filantropija. Pravkar sem prebral tole knjigo: Behrooz Morvaridi. New Philanthropy and Social Justice: Debating the Conceptual and Policy Discourse (Policy Press, 2015). nedelja, 18. junij 2017
Pošteni tatovi in sol življenja

sobota, 17. junij 2017
Pot
Dr. Dušan Rutar
V zadnjem času se med komentatorji političnega dogajanja po svetu večkrat vnovič pojavi nenavaden in celo neprevedljiv izraz, za katerega smo sicer že slišali, zlasti v času Reaganove vladavine, je pa strašljiv, saj smo upali, da je za vedno ostal del preteklosti, v katero se ne želimo nikdar več vrniti. Izraz je tale: exterminism. V angleških slovarjih ga boste kajpak zaman iskali, ker je skovanka iz besed extremism, externalism, exterminate. Pomeni torej vse tole: ekstremnost, skrajnost; pozornost na to, kar je zunanje, površinsko, vidno na zunaj; znebiti se nečesa, tako kot se znebimo mrčesa ali druge nadležne golazni. Pomembno je, da uporabljajo komentatorji izraz v tesni povezavi s sedanjim ameriškim predsednikom Trumpom in s tem, na kar smo najverjetneje že nekoliko pozabili, in verjamemo, da ne obstaja več: hladna vojna, ki se lahko prevesi v jedrsko. Vojna, ki poteka nad našimi glavami in za našimi hrbti, kar pomeni, da o njej ne vemo prav dosti ali pa sploh ne vemo ničesar otipljivega, predstavlja tekmovanje v oboroževanju, ki ga analitiki razumejo kot samodejno, samostojno, samo sebe obnavljajočo iracionalno silo, za katero skrbita zlasti ZDA in Rusija. Skovanka eksterminizem tako pomeni: značilnosti političnega, ekonomskega in ideološkega družbenega življenja, ki se razvija v smeri, v kateri je mogoče doseči končni cilj, izbris multitude ali množice ljudi. Taka razmišljanja o možni usodi sodobnega sveta so seveda v ostrem nasprotju s prijaznimi razmišljanji o vključujoči globalni družbi 21. stoletja, ki naj bi se razvijala pred našimi očmi in grela naša srca. Kaj se torej dogaja? petek, 16. junij 2017
Srečno, Kekec
Dr. Dušan Rutar
Včeraj so mi učenci podarili kozji rog; natanko tak je, kakršen je na sliki. Bilo je na predzadnjem letošnjem predavanju iz ciklusa Želim zdravo živeti. In jaz sem jim rekel, da me druženje z njimi vedno znova popelje v mojo mladost in v film Srečno, Kekec (Jože Gale, 1963), ki je morda najboljši film, kar so jih naredili Slovenci. četrtek, 15. junij 2017
Inkluzija, psihologija in demokracija
Dr. Dušan Rutar
Ko se ljudje odpravljajo na volitve, da bi svobodno in demokratično izvolili predstavnike ljudstva, kot jih imenujejo, je videti vse v najlepšem redu in ljudje pogosto rečejo, da je to samo bistvo demokracije; kot da je demokracija nujno povezana s tem, da je vse v redu. Zdi se tudi, da lahko vsak človek vsaj čisto malo vpliva na to, kdo bo sedel v vladi in vladal. Kljub temu se lahko vprašamo, kdo v resnici odloča v kapitalističnem svetu, v družbi, ki je razdeljena na tri razrede: elito, ki predstavlja bistveno manj kot 1 % ljudi, njene podpornike, ki predstavljajo bistveno manj kot 20 % ljudi, in vse druge ljudi, ki predstavljajo velikansko večino. Vprašanje lahko zastavim takole: Komu odgovarja tako orisana demokracija?
sreda, 14. junij 2017
Brez kompasa v nevihti na morju
Dr. Dušan Rutar
Predstavljajte si, da ste na barki sredi oceana, ko se nenadoma zgrnejo nad vas oblaki, začne liti kot iz škafa, zapihajo strašni vetrovi, valovi so visoki nekaj metrov, vi pa nimate v rokah kompasa. Seveda ne bi dosti pomagalo, če bi ga imeli, toda poanta je drugje. torek, 13. junij 2017
Jezik odprtosti in egalitarnosti
Dr. Dušan Rutar
Ne sprejemam besednjaka, v katerem so besedne zveze kot: otroci s posebnimi potrebami, gibalno ovirani ljudje, ljudje z oviranostmi … Zakaj ne? ponedeljek, 12. junij 2017
Kdo je kapitalizem
Rok Kralj
Skorajda ne mine dan, da ne bi prebrali, slišali in/ali videli zgodbe o tem, kako je za vse probleme sveta kriv kapitalizem ali njegova še bolj zla različica – neoliberalizem. Kapitalizem je kriv za revščino, neenakost, družbene krivice, uničeno okolje, podnebne spremembe in še marsikaj. Vendar ne mislimo razpravljati o tem, kaj je kapitalizem, temveč kdo je v njegovem ozadju oziroma kdo ga pooseblja.
Naročite se na:
Objave (Atom)




