Srečno, Kekec

Dr. Dušan Rutar

Včeraj so mi učenci podarili kozji rog; natanko tak je, kakršen je na sliki. Bilo je na predzadnjem letošnjem predavanju iz ciklusa Želim zdravo živeti. In jaz sem jim rekel, da me druženje z njimi vedno znova popelje v mojo mladost in v film Srečno, Kekec (Jože Gale, 1963), ki je morda najboljši film, kar so jih naredili Slovenci.
Čisto na začetku filma spremljamo Kekca, dvanajstletnega fantiča, ki mora sam v drugo dolino, proč od staršev, kjer bo pastir. Kdor vesele pesmi poje, užene v kozji rog vsakogar, ki mu nastavi zanko. Tako poje Kekec. Na gorski poti sreča neznanca. Takole si izmenjata nekaj stavkov. Tebi pa ne manjka korajže, reče slednji. Dober dan voščim, odgovori Kekec. Kaj jo pa mahaš? V Rovte grem, k Skalarjevim, za pastirja. Je še daleč? Težko, da boš do večera tam, cesta se vleče. Kaj pa, če bi jo kar počez urezal? Bi se rad z gamsi skušal? Zakaj pa ne, če se pot skrajša. Ti si pa tič. Srečno. Na koncu filma zopet spremljamo Kekca. To pot se vrača. Na istem kraju sreča istega človeka kot prvič. Kam pa greš, Kekec? V svet. Le dobro si ga oglej. Srečno, Kekec.
Dvanajstletni otrok se odpravlja čisto sam v svet, odrasla oseba pa mu reče, naj si ga dobro ogleda!!! Nobenega moraliziranja, kje so starši, dvigovanja prsta, kako nevaren da je svet. Nobenega teženja, nobenega pridiganja, nobenega ugotavljanja, da bo treba poklicati center za socialno delo, ker je otrok sam na planini, nobenega uveljavljanja pedagoške avtoritete in stokanja, kako mladi danes ne poslušajo odraslih. Nič od tega. Zgolj preprosti: le dobro si ga oglej.

Podobno sem sam zaželel otrokom, ki me spremljajo na mojih popotovanjih po čudežnem, neverjetno prostranem svetu, ki ga raziskuje znanost. Zaželel sem jim še veliko mladosti, korajže in srečevanj, kot je pravkar opisano Kekčevo srečanje. In jim rekel: dobro si oglejte svet in ne dovolite, da vam drugi solijo pamet.

Svet je velik, velikanski, vesolje je brezmejno, neskončno. In ljudje imamo čudežni privilegij, da smo se rodili, da ga lahko raziskujemo, da se vedno znova čudimo, kako neverjeten je.

Korajžo bodo potrebovali. Otroci namreč. Na tem svetu živi tudi veliko ljudi, ki jim ni všeč, če je svet ubran, kot poje pesem. Med iskrenimi ljudmi so namreč preproste vse reči. So kot jasen dan. In so brez laži. Nikoli ne zmaga laž, kjer je iskrenost.

Med drugimi ljudmi pa velja, da je nekaj slabega, če preveč priznaš, kot je nekoč pela Majda Sepe. Na tem svetu seveda živijo ti in živijo oni. Tudi jutri bodo.

Toda naša srečevanja se bodo nadaljevala v istem slogu. V enakem duhu, ki ga je tako sijajno zastopal in zagovarjal Kekec. Srečno.



Slika: Kozji rog