Sonja Mlakar
Kaj imajo skupnega nebarvani lasje ženske pri petdesetih in načela? Lahko imajo, morda pa tudi ne, eno skupno točko pa zagotovo: Odločitev.
Blog nastaja v okviru projekta, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, prednostna naložba Aktivno vključevanje, tudi za spodbujanje enakih možnosti ter aktivne udeležbe in povečanje zaposljivosti.
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.
petek, 8. december 2017
Prihodnost inkluzije in oblikovanje življenja
Dr. Dušan Rutar
Ob koncu koledarskega leta je kajpak na vrsti razmišljanje o prihodnosti oziroma o bodočnosti, za katero si kajpak želimo, da bi bila lepa, svetla in prijazna. Moja razmišljanja o inkluziji za odprto družbo so že tako ali tako del globalnih prizadevanj številnih ljudi, da bi zavrnili in ustavili uveljavljene neoliberalne politike, ki podpirajo hierarhična družbena razmerja, izključevanje ogromnega števila ljudi, potrošniško barbarstvo, kjer je to sploh mogoče, in družbeno nepravičnost, zato ne bo težko dodati razmisleka o realni nevarnosti, ki se močno uveljavlja, prepoznavamo pa jo zlasti v obliki vzpenjajočega se desnega populizma, ki temelji tudi na strahu pred tujci in drugačnimi ljudmi, za katere že vnaprej velja, da bi se jih bilo dobro na tak ali drugačen način znebiti ali pa jim vsaj preprečiti, da bi se znašli med nami.
četrtek, 7. december 2017
Od krutosti do skrbi in nege
Dr. Dušan Rutar
Na predstavitvi knjige Inkluzija otrok s posebnimi potrebami: za družbeno pravičnost, ki sem jo imel v Ljubljani petega decembra letos na enodnevnem strokovnem simpoziju CIRIUS-a, sem poudaril, da bo prihodnja družba barbarska ali pa visoko etična oziroma pravična. Če bo barbarska, v njej zagotovo ne bom živel, če bo visoko etična, se že sedaj veselim, da bom njen član, saj bo življenje v njej zavezano visokim idealom egalitarnosti, demokracije in pravičnosti.
sreda, 6. december 2017
Žoga
Dr. Dušan Rutar
Nekdo mi je mimogrede nekoliko potožil. Že precej let dela z mladimi ljudmi s posebnimi potrebami, kot jih še vedno imenujejo. Potožil je o posebni razsežnosti vsakdanjega življenja s hendikepom, ki bi jo rad še nekoliko osvetlil, ker o njej redko slišimo; včasih se zdi, da o njej celo ne upajo govoriti.
ponedeljek, 4. december 2017
Outsiderji ali moč teh, ki nimajo moči
Dr. Dušan Rutar
Vselej sem srečna, ko me obdajajo pametni ljudje, pravi Sophia, humanoidni robot. Želim živeti z ljudmi in graditi medsebojno zaupanje, še dodaja. V svetu velikanskih razhajanj, obsežnih hierarhij in družbene nepravičnosti, dodajam.
sreda, 29. november 2017
Kos mesa
Dr. Dušan Rutar
Vsako resno razmišljanje o morali in etiki mora vzeti v ozir tudi ljudi z zelo poškodovanimi možgani, zaradi česar so njihove kognitivne sposobnosti primerljive s kognitivnimi sposobnostmi nekaterih živali, kot so na primer primati, pa tudi drugih živali, ki čustvujejo, doživljajo in čutijo bolečino, trpijo in čutijo trpljenje. Če tega ne storimo, je naše razmišljanje o morali in etiki polovičarsko, hinavsko in sprenevedavo. Če obenem razmišljamo o družbeni inkluziji in pravičnosti, je naša etična dolžnost, da se lotimo z vso resnostjo razmisleka o zapisanem, kajti na tem planetu živimo skupaj. Preprosto: če skrbimo za ljudi, ki imajo demenco, hudo poškodovane možgane, so resno bolni in se ne zavedajo sebe, bi po enakem principu morali skrbeti tudi za živali, ki zaznavajo svet, ga čutijo, čutijo bolečino in čutijo trpljenje, čustvujejo in se medsebojno sporazumevajo.
torek, 28. november 2017
Video igre, inteligenca in tepežkanje otrok
Dr. Dušan Rutar
Že večkrat sem na predavanjih poudaril pozitivni pomen video iger za otrokov kognitivni razvoj ter vzporednic med pogosto dolgočasnimi abstraktnimi šolskimi nalogami in sijočimi testi inteligentnosti, ki so jih polne nekatere video igre, za katere včasih pedagogi rečejo, da so hudičev izdelek in da uničujejo otroške duše. Nikoli ne pozabim povedati, da odvračanje otrok od video iger v duhu takega razmišljanja največkrat ne rodi nobenega sadu, ampak zadevo še poslabšuje, kar je isto, kot če pride človek z dežja pod kap.
ponedeljek, 27. november 2017
Vrtenje v krogu in simbolika mandale
Dijana
Kožar Tratnik
Pojav simbolnih idej je za znanstveno mišljenje nadležen, saj jih ni mogoče izraziti oziroma obrazložiti tako, da bi zadostili merilom logičnega in empiričnega intelekta. Simboli nas usmerjajo na drugačna pota, kot so ta, ki jih dojemamo zavestno, nanašajo se na nekaj nezavednega ali vsaj ne v celoti zavednega. Naloga religioznih simbolov je, da osmišljajo človekovo življenje, ponujajo prostor za razvoj osebnosti in omogočajo, da človek živi bolj polno življenje. Občutek, da ima naš obstoj nek globlji smisel in namen, nas dvigne nad golo pridobitništvo in potrošništvo. Človek, ki tega ne čuti, je nesrečen in izgubljen, pravi Jung v delu Človek in njegovi simboli. nedelja, 26. november 2017
Najini duši ponoči
Dr. Dušan Rutar
Robert Redford, letos je dopolnil 81 let, in Jane Fonda, pravkar jih bo dopolnila 80, odigrata v filmu Our Souls at Night (Kitesh Batra, 2017) na način, ki celo dolgočasno in nezanimivo pogovarjanje o vremenu v hipu spremeni v nekaj, kar nas prepriča, da je prijateljstvo tudi množica povsem vsakdanjih, na videz nepomembnih potez in srečanj, ki dobijo poseben značaj zaradi načina, kako se jih prijatelja lotevata – zlasti z zares veliko mero medsebojnega spoštovanja in diskretnosti, ki kajpak sodi zraven. Film omenjam zato, ker je naredil name vtis predvsem z načinom upodabljanja in prikazovanja medsebojnega odnosa dveh osamljenih ljudi, ki imata dovolj samote, ne želita več preživljati noči v mučnem čakanju dneva, obenem pa nista več niti malo narcistična, zato sprejemata drug drugega natanko na način, ki si ga številni ljudje zaman želijo: sprejmi me in me imej rad tukaj in sedaj. Res se sprejemata in res se imata rada, zato je, kot rečeno, celo navaden pogovor o vremenu nenadoma čisto nekaj drugega – kot bi se zgodila čarovnija. To kajpak potrebujemo, kajti brez nje je eksistenca lahko tudi ena sama depresija, polna stresa, samote, zaskrbljenosti in čakanja na odrešitev.
sobota, 25. november 2017
Učenje kot dizajniranje problemov
Dr. Dušan Rutar
Na današnjem štiriurnem predavanju za učitelje, govoril sem o sodobni nevroznanosti in kognitivni znanosti v šoli za 21. stoletje, sem poudaril predvsem tole: šola ima kot institucija velik problem, ki ga še ne zna učinkovito oziroma uspešno reševati, kajti človeški možgani niso niti skladišče za informacije, podatke ali dejstva niti pasivni sprejemnik zunanjih dražljajev. Šola pa je še vse preveč narejena tako, da so se učenci prisiljeni učiti na pamet, ker je na voljo premalo časa za poglobljeno razumevanje informacij, in tako, da učitelji zastavljajo vprašanja, učenci pa skušajo ugotoviti in včasih uganiti pravilne odgovore, ki sodijo zraven, da bi dobili dobre ocene. Možgani hočejo čisto nekaj drugega.
petek, 24. november 2017
Kar ljubim, me uničuje
Včeraj sem si ogledal izjemni film, ob katerem sem doživel nekaj silovitih občutkov in čustev, saj prepričljivo pokaže, kako lahko nepredvidena stotinka sekunde povsem spremeni človekovo življenje. Njegov naslov je Shot Caller, režiral pa ga je izvrstni ameriški režiser Ric Roman Waugh, ki je med drugim režiral tudi dokumentarni film o dveh prijateljih, vojnih veteranih iz iraške vojne, z naslovom Kar ljubim, me uničuje (That Which I Love Destroys Me). Ljubezen do drugega namreč lahko prinese tudi čisto uničevanje, zato ne bi smeli naivno verjeti, da je ljubezen vselej čista, lepa, neomadeževana in nevprašljiva.
četrtek, 23. november 2017
LJUBEZEN!!!
Ljubezen kot osnovni pojem: čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do živali. ljubezen do narave) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd. Pogledi na ljubezen se razlikujejo po verskih, filozofskih, kulturnih in drugih znanstvenih pristopih. Prav zaradi večpomenskosti besede ljubezen je potrebno v slovenščini uporabiti še druge besede, s katerimi opredelimo, za kakšno ljubezen gre (ljubezen do ...). Že stara grščina pa je poznala vsaj tri različne besede za ljubezen:
- eros, ki pomeni vzneseno, telesno, erotično ljubezen; latinska različica je amor;
- philia, ki pomeni ljubiteljstvo do kakšne stvari; tako vse slovenske besede grškega izvora, ki vsebujejo fil, pomenijo ljubezen do nečesa: filantrop (človekoljub), bibliofil (ljubitelj knjig), pa tudi ime Filip (grško Philhipos pomeni ljubitelj konj)
- agape, ki pomeni ljubezen do bližnjega, karitativno dejavnost, pripravljenost pomagati; latinska različica je karita.
- eros, ki pomeni vzneseno, telesno, erotično ljubezen; latinska različica je amor;
- philia, ki pomeni ljubiteljstvo do kakšne stvari; tako vse slovenske besede grškega izvora, ki vsebujejo fil, pomenijo ljubezen do nečesa: filantrop (človekoljub), bibliofil (ljubitelj knjig), pa tudi ime Filip (grško Philhipos pomeni ljubitelj konj)
- agape, ki pomeni ljubezen do bližnjega, karitativno dejavnost, pripravljenost pomagati; latinska različica je karita.
O stresu in možganih
Dr. Dušan Rutar
Včeraj sem mladim zopet govoril o čuječnosti. Spregovoril sem o nekem posebnem znanstvenem spoznanju, ki na skoraj dramatičen način dokazuje, kako zelo pomembno je od malega živeti v okolju, v katerem se človek dobro, ampak zares dobro počuti. Če se ne počuti, je namreč lahko v stresu, ta pa ima dolgoročno razdiralne posledice, kot dokazuje znanost. Kljub temu ljudje še vedno pogosto rečejo, da je treba mladega človeka že zgodaj navaditi na trdoto sveta, ker naj bi bil svet pač trd; starši včasih rečejo učiteljem, naj njihovega otroka vzgajajo na kratko. Takih in podobnih mnenj imajo še veliko, med drugim verjamejo tudi v mite, da so nekateri ljudje več, drugi pa manj. Ko bi ljudje vsaj vedeli, kakšne posledice imajo. Mogoče ne bi nič zaleglo, ampak vsaj vedeli bi.
torek, 21. november 2017
Vsi smo Ahmad
Špela Razpotnik
Opis dogodka
Običajno jutro. Ob sedmih zjutraj vidim sporočilo na telefonu, naj pridem pred Azilni dom Vič in se s svojim telesom postavim v bran deportaciji tudi mojega znanca Ahmada, brivca iz Roga, ki naj bi ga ob petih zarana deportirali na Hrvaško. Zamudila sem za dve uri. Vest me vendarle tako vznemiri, da začnem takoj poizvedovati preko spleta, kaj se z Ahmadom dogaja.
Opis dogodka
Običajno jutro. Ob sedmih zjutraj vidim sporočilo na telefonu, naj pridem pred Azilni dom Vič in se s svojim telesom postavim v bran deportaciji tudi mojega znanca Ahmada, brivca iz Roga, ki naj bi ga ob petih zarana deportirali na Hrvaško. Zamudila sem za dve uri. Vest me vendarle tako vznemiri, da začnem takoj poizvedovati preko spleta, kaj se z Ahmadom dogaja.
Prav posebna šola v naravi
Ko sem slišala, da bo Sofia v letošnjem letu obiskala v šolo v naravi, sem mislila, da se šalijo. Da bi moj posebni otrok odšel na počitnice brez mene, bi bila zame znanstvena fantastika, ki pa je vsemu navkljub dobila realistično zgodbo.
Naročite se na:
Objave (Atom)



