Hendikep in svoboda

Dušan Rutar

Hendikep je, zelo paradoksno, bolj povezan s svobodo človeškega bitja kakor z njegovo nezmožnostjo, invalidnostjo, ubogostjo, mizerijo zaradi drugačnosti in izključenosti iz družbenega življenja, ranljivostjo in potisnjenostjo na rob.

Hendikep in vzgoja

Dušan Rutar

Vzgoja in izobraževanje otrok še vedno slonita preveč na: pridnosti, ubogljivosti, želji po dobrih dosežkih na testih in dobrih ocenah, sledenju družbenim normam ali konformizmu. Ironično je, da pomeni hendikep tudi natanko to. Pomeni namreč oviranost, da bi človek sledil lastni nezavedni želji, da bi bilo njegovo delovanje na njeni ravni, da ne bi odstopal od nje, da ne bi popuščal. Nezavedne želje ne moremo razumeti brez etičnosti in te ne brez nezavedne želje, brez odgovora na vprašanje, kaj človek zares želi, tudi če tega ne ve. Kaj torej želi človek v resnici, ne v družbenih imaginarijih, v svetu fikcij, iluzij, zapeljevanja in vsakdanjega ideološkega nagovarjanja?

Hendikep in podobe trpljenja

Dušan Rutar

Morda je treba na vse skupaj pogledati še iz drugega in zelo drugačnega zornega kota. Hendikep je namreč od nekdaj povezan s podobami trpljenja in bolečine. Poglejmo v zgodovino in videli bomo veliko podob, ki dokazujejo oziroma ponazarjajo zapisano.

Hendikep in telo

Dušan Rutar

Uživam v prebiranju dobre knjige. Njen naslov je: Extraordinary Bodies. Spisala jo je Rosemarie Garland Thomson.

Hendikep in jezik

Dušan Rutar

Številne raziskave odnosov med človekom in zunanjim svetom so doslej postregle z zanimivimi in celo vznemirljivimi vpogledi v razmerja, ki nastajajo, ko uporablja človek jezik, ker je simbolno bitje. Z rabo jezika namreč nastajajo nova razmerja, se rojevajo novi načini zaznavanja in razumevanja sveta oziroma realnosti, ki jih živali ne poznajo, saj ne uporabljajo jezika, kot ga uporablja človek.

Hendikep in razlika

Dušan Rutar

Obstaja ideja o sprejemljivi razliki. To je razlika, na primer med dvema človekoma, ki jo je mogoče sprejeti in z njo produktivno živeti. Zaradi take razlike nihče ni prizadet in nihče je ne skuša zmanjšati ali celo odstraniti. Nasprotno, razlika je vir zadovoljstva, miru in celo sreče.

Hendikep in normalnost

Dušan Rutar

Obstaja posebna izkušnja. Človek jo dobi, ko se znajde med dvema svetovoma. Morda ima najprej izkušnjo življenja in sveta, ki jo ima za normalno; to je običajna, vsakdanja, navadna izkušnja sveta, za katero verjame, da jo imajo tudi drugi ljudje. Potem se nekaj zgodi, spremeni. Sooči se z nečim, kar je onkraj normalnosti, z nečim, česar ni na zemljevidu vsakdanjega, normalnega življenja. Tega nečesa drugega sprva ne prepozna, ne razume, ne more razložiti; to nekaj je drugo. Obstaja torej izkušnja življenja med normalnim življenjem in drugim. Hendikep je posrednik med obema.

Hendikep in resnica

Dušan Rutar

Hendikep, ki torej ni disability in ni sinonim za invalidnost ali posebne potrebe ali oviranost, je tesno prepleten z razmišljanji o naravi resnice in njenem status znotraj občestev. Naj povem, kaj s tem mislim.

Hendikep in pravičnost

Dušan Rutar

Zgodovina filozofske misli nam je že postregla z dobrimi idejami o dobrem, o dobrem življenju, o pravičnosti in družbeni pravičnosti. Različni avtorji se še vedno ne strinjajo glede marsičesa, kar je povezano s temi idejami, toda to nam ne preprečuje, da ne bi razmišljali o perečem sodobnem problemu, ki zajema hendikep, zastopnike in zastopnice hendikepa ter idejo pravičnega, dobrega življenja.

Hendikep in ljubezen

Dušan Rutar

Hendikep in ljubezen imata nekaj skupnega. Hendikep pomeni odvisnost človeka kot duhovnega, simbolnega bitja od univerzalnega spoznanja o naravi realnosti, celotnega kozmosa, ki je odprta. Torej ni sklenjena celota. Za ljubezen velja natanko isto.

Ljubiti in sprejemati drugega človeka

Dušan Rutar

Deklica Ruby ima izjemno redek sindrom. Imenuje se Strømmejev sindrom. Tako se imenuje zato, ker ga je prvi opisal norveški pediater Petter Strømme. Povzroča ga genetska mutacija. Na vsem svetu ga ima samo nekaj več kot deset ljudi. Ruby je med njimi.

Vodnik do altruizma in bodočnosti

Dušan Rutar

Star sem sedemnajst let. Kakšna je moja prihodnost? Poslušam Greto Thunberg, ki pravi, da so nam starci vzeli prihodnost. Kaj to pomeni? Kaj naj storim?

Drugačen svet?

Dušan Rutar

Moj mladi sogovornik vpraša, ali bi morali spremeniti svet, v katerem živimo. Zdi se mu namreč, da je veliko ljudi čisto zadovoljnih, celo srečnih v svetu, kakršen trenutno je, če odštejemo pandemijo, ki pa se bo tako ali tako kmalu iztekla. Med ljudmi, ki trdijo, da so srečni, je veliko mladih ljudi. Zakaj bi torej spreminjali svet, v katerem so ljudje srečni, sprašuje. Niso vsi, dodaja, seveda, a to ne spremeni ničesar, saj bo vselej kdo, ki ne bo zadovoljen in srečen, ker idealnega sveta za vse ne moremo ustvariti. Kako je torej s spreminjanjem sveta, s potrebo po spreminjanju?

Kaj je hendikep

Dušan Rutar

Otrok me vpraša, zakaj ga kličejo otrok s posebnimi potrebami. Kaj je posebna potreba? Ima sam take potrebe ali jih imajo tudi drugi otroci? Kako je s tem?

O SMRTI, ŽIVLJENJU IN PARTIJI POKRA

»Kar naprej …Vedno pozdravi, ko se vrata odprejo sama od sebe,« me je učila.

»Nikoli ne veš kdo je prišel.«

In zdaj vedno pozdravim. Nikoli ne veš. Mogoče je pa ravno vstopila ona. Babi.

Ne razmišljam o tem, če verjamem. Ampak pozdravim pa vedno.