Sodelovanje s starši - kar otroci sporočajo staršem – 1. del

Dušan Rutar

Ne vzgajajo le starši otrok, temveč tudi ti vzgajajo starše. Starši se včasih upirajo otrokom, ker verjamejo, da so dovolj stari in vzgojeni, da ne potrebujejo dodatne vzgoje, zato jih ne poslušajo, ko jim sporočajo, kako jih doživljajo in kaj si v resnici, iskreno mislijo o njih. Če bi bili bolj odprti, bi se veliko naučili ne le o otrocih, temveč tudi o sebi in o medsebojnih odnosih. Obenem je koristno, če se dodatno poučijo, kako s svojim odnosom do otroka vplivajo na to, kar imenujemo arhitektura možganov. Za njen razvoj so namreč pomembni zlasti negujoči pozitivni odnosi z odraslimi s čim manj stresa.

Sodelovanje s starši: oče in mati za otroka - 54.

Dušan Rutar

Klasično psihološko spoznanje pravi, da sta v družinah tako oče kot mati za otroka pomembni osebi, na kateri je slednji dolgo časa močno in zlasti čustveno navezan. Zelo poenostavljeno lahko dodamo, da je mati običajno od otrokovega rojstva naprej bolj vključena v njegovo nego in zagotavljanje čustvenega zatočišča, medtem ko so očetje pomembni za kasnejšo igro in otrokove raziskovalne dejavnosti. Ni nujno, da je vselej natanko tako, a za nas je trenutno pomembno nekaj drugega.

Sodelovanje s starši: depresija, strupeno vzgajanje otrok in sočutje - 53.

Dušan Rutar

Mlada ženska mi reče, da je depresivna. In kako veste, da ste depresivni, jo vprašam. Psihiatrinja mi je rekla, da sem, odgovori, zato mi je tudi predpisala antidepresive; saj je logično: če imaš depresijo, jemlješ nekaj, kar deluje proti njej, antidepresive, da je nekoč v prihodnosti ne bi imel več. Ne, nisem vas vprašal, kaj vam je rekla in kaj vam je predpisala, vprašal sem vas, kako vi veste, da je njena diagnoza ustrezna. Sledi zmeda. Nadaljujem: verjetno ne veste, da sta zanesljivost in veljavnost psihiatričnih diagnoz izjemno nizki.

Sodelovanje s starši: česar se Janezek nauči … - 52.

Dušan Rutar

Obstaja izraz »temna pedagogika«. Zakaj je nastal in kaj pomeni?

Ker so strokovnjaki pri preučevanju vzgojnih praks, ki so škodljive za otrokov razvoj, spoznali, da je prav, če prakse, ki ne podpirajo čustvenega, socialnega in osebnostnega razvoja otrok poimenujejo »strupena pedagogika«. Ker je zares strupena, saj zastruplja otroka in medsebojne odnose. Je taka pedagogika svetla ali temna? Je temna.

Sodelovanje s starši: otrokova navezanost na starše – temeljno spoznanje - 51.

Dušan Rutar

Za razumevanje odnosov med starši in otroki je zelo pomembno klasično spoznanje iz evolucijske psihologije: Otroci so zelo navezani na svoje starše, pa naj bodo ti »dobri« ali »slabi«. Spoznanje je koristno in uporabno zlasti takrat, ko se sprašujemo, kakšen pomen ima v naših življenjih skrb za drugega človeka – na primer starševska skrb za otroka ali katera koli skrb za drugega človeka.

Sodelovanje s starši: vzgoja kot način, kako se učiti lagati - 50.

Dušan Rutar

Večkrat imamo vtis, da moramo drugim ljudem vedno znova ugajati, da moramo biti ves čas nasmejani in dobre volje in da ne smemo pokazati, kako se v resnici počutimo, kaj doživljamo in kaj zares mislimo. Naučimo se igrati nekakšne socialne igre, da si drugi ljudje ne bi kaj slabega mislili o nas. Dejstvo pa je, da nas drugi ljudje v glavnem niti ne opazijo, da jim je bolj ali manj vseeno za nas, kar pomeni, da si o nas pravzaprav ne mislijo kaj dosti, če si sploh kaj. Zakaj smo potem tako obsedeni z idejo, da moramo nenehno paziti, kaj si bodo mislili o nas? In zakaj vzgajamo svoje otroke v istem napačnem prepričanju, da si drugi ljudje nekaj mislijo o nas?

Sodelovanje s starši: prava, resnična ljubezen do otrok - 49.

Dušan Rutar

Kaj pomeni biti človek? Kaj pomeni biti v resnici? Ne za maskami, ki jih nosimo, ne na ploskih dvodimenzionalnih zaslonih, ki jih imamo ves čas pri roki, ne na zunaj, ko se doma vnaprej skrbno pripravimo, kakšen imaginarni vtis želimo narediti na nekatere za nas pomembne druge ljudi, ko stopimo skozi vrata, temveč v resnici, necenzurirano, brez dodatne obdelave in digitalne dodelave? Kakšni smo torej zares, brez olepševanja, brez ovinkarjenja, brez sprenevedanja, brez retuširanja lastne podobe? Kakšni smo goli in bosi, brez mask, brez oblačil?

Sodelovanje s starši: glede normalnih otrok - 48.

Dušan Rutar

Govorijo nam, naj uporabljamo svojo glavo, naj razmišljamo z njo. Če uporabljamo glavo, pomeni, da uporabljamo možgane, ta čudoviti evolucijski izdelek, ki zmore marsikaj, zlasti pa razmišljanje. In ko uporabljamo možgane in razmišljamo, ugotovimo, da zmoremo še nekaj: lahko razmišljamo tudi o razmišljanju. Torej lahko odgovorimo na vprašanje, zakaj razmišljamo na določen način, ne pa drugače.

Sodelovanje s starši: očetje, jeza in sinovi - 47.

Dušan Rutar

Vzgajanje otrok ni tako preprosto, kot se morda zdi. Ne pomeni le, da starši vzgajajo otroke. Zajema njihove medsebojne odnose, v katerih pa se dogaja tudi tole: izpostavljenost travmam drugih. Zlasti so ranljivi otroci. Ko so izpostavljeni travmam svojih staršev, se pogosto ne vidi, kaj se dogaja. Ni namreč nujno, da so starši telesno ali duhovno nasilni do otroka. Nikakor ni, dovolj je, da je otrok izpostavljen njihovi bolečini zaradi travm, ki so jih doživeli, ko so bili sami otroci.

Sodelovanje s starši: bolečina življenja in sabotiranje sebe - 46.

Dušan Rutar

Ni se začelo z vami. Tak je tudi naslov knjige: It didn't start with you (Marx Wolynn, 2017). Podedovali ste družinske travme, ki oblikujejo vaše identitete in vplivajo na vaša življenja. Verjamete, da jih živite skladno s svojo svobodno voljo, vendar se motite.

Sodelovanje s starši: družbeni mediji in samopodoba otrok - 45.

Dušan Rutar

Strokovnjaki se že več let ubadajo z zahtevnim vprašanjem, ali nas sodobni digitalni družbeni mediji res delajo bolj nesrečne ali ne. Zlasti jih zanima, kako je z otroki in z mladimi ljudmi, ki dokazano preživijo veliko časa za zasloni. Izkazalo se je, da slika ni črno-bela.

Sodelovanje s starši: čustveno inteligentna skupnost - 44.

Dušan Rutar

V zadnjih letih se veliko ljudi ukvarja z vprašanji, ki so bila še pred nekaj desetletji nemogoča. Z njimi se niso ukvarjali, ker so se jim zdela preprosto nepomembna, nerelevantna ali pa niti niso vedeli, da je taka vprašanja mogoče zastaviti. Danes je drugače. Mislim na vprašanja, povezana z oblikovanjem čustveno inteligentnih okolij; to je lahko družina, lahko je šola, lahko je organizacija, lahko je katero koli občestvo. Zakaj so ta vprašanja tako pomembna?

Sodelovanje s starši: čustveno inteligentna šola - 43.

Dušan Rutar

Otroci se zelo hitro naučijo maternega jezika. Za tako učenje ne potrebujejo šole. Dovolj je, da so v družbi drugih ljudi, s katerimi uporabljajo isti jezik. Obstaja pa tudi jezik čustev, ki se ga je prav tako mogoče naučiti. Otrok se tako nauči razumevati svoja čustva in čustva drugih ljudi, nauči se prepoznavati čustva pri sebi in drugih ljudeh. Nauči se čustvenega jezika in nauči se uravnavati svoja čustva. Pravimo, da razvija čustveno inteligentnost. Za kaj je ta pomembna?

Sodelovanje s starši: vzgajanje za kulturo dobrega pogovarjanja - 42.

Dušan Rutar

Bržčas se vsakdo strinja, da je vzgajanje otrok zahtevno, dolgoletno, naporno delo, ki pa je lahko tudi polno radosti, veselja, dosežkov in uspehov. Vzgajanje razumemo kot zahtevno delo, ki zajema kultiviranje. A ne le mladega človeka, temveč tudi staršev. Zajema skrb za dobre medsebojne odnose, pa tudi skrb za dobro pogovarjanje, ki je mnogo več kot komuniciranje. Katere so torej osnovne koordinate kulture dobrega pogovarjanja?

Sodelovanje s starši: čustva, družina in duševno zdravje otrok - 41

Dušan Rutar

Izkaže se, da je otrok pri pouku nemiren, da se neprimerno vede do učiteljice, da brca in se zaganja vanjo, jo kdaj celo udari ali pljune vanjo. Tako neprimerno otrokovo vedenje kar kliče po protokolih za preprečevanje neprimernega ali neželenega vedenja, zlasti pa po psihološki obravnavi, zato ni čudno, da učiteljica prej ali slej pobara bližnjega psihologa z željo po otrokovi obravnavi v njegovi pisarni.