Dr. Dušan Rutar
V letošnjem šolskem letu bom imel predavanja in delavnice o čuječnosti (MINDfulness). Na kratko jih predstavljam.Namenjeni so dijakom in učencem, pa tudi vsem drugim sodelavcem, ki želijo kaj narediti zase in svoje zdravje; mislim na telesno in duševno zdravje. Družbe s tem sicer ne bomo spreminjali, se pa bodo spreminjali posamezniki. Metode dela, ki jih bom predstavil, so klinično preverjene in dokazano pozitivno učinkujejo, kar pomeni, da prispevajo k blagostanju (well-being), najširše rečeno. So sorazmerno preproste in ne stanejo nič, zato res ni dobrega razloga, da se človek ne bi seznanil z njimi in jih vgradil v svoje vsakdanje življenje, ki je sicer polno stresa. Škode ne bo imel nobene, koristi pa so lahko velike. 
Kdo bi seveda porekel, da nima smisla uvajati še ene metode dela, saj jih je na tržišču že veliko. Do določene mere bi imel celo prav, kajti danes je zares modno uporabljati psihologijo čisto povsod, kjer se komu zdi, da je to treba narediti; uporabljajo jo celo tam, kjer nima česa iskati.
Ljudje so v teh časih velikokrat prepričani, taka je namreč psihološka moda, da morajo biti ves čas pozitivno naravnani. Verjamejo v moč pozitivnih misli in se včasih prav silijo, da so pozitivno naravnani, da se smehljajo in da tvorijo pozitivne stavke, da so večno prijazni, da se vedno znova strinjajo z nekom, čeprav imajo drugačna mnenja od njega in čutijo drugače.
Lepo in prav, čeprav je v tem nekaj takega, kot je leseno železo. Pozitivna psihologija kajpak ni tako enostavna in naivna, toda tamle zunaj je veliko krošnjarjev, ki jo izkoriščajo in poenostavljajo, da jo z dobičkom prodajajo, kajti prav za denar gre.
Študije pa dokazujejo, da so ljudje manj zadovoljni in srečni, ko njihov um blogi naokrog, pa čeprav se posveča samim pozitivnim zadevam. Še več: to velja celo v primerih, ko se ljudje ukvarjajo s prijetnimi zadevami.
Kopičenje prijetnih izkušenj torej ne vodi k zadovoljstvu, še manj vodi k sreči. Enako velja za kopičenje pozitivnosti. Da bi bil človek zadovoljen in srečen, se mora zgoditi nekaj drugega. Tu pa že tiči dober razlog za uvajanje načina dela, ki ga imenujemo MINDfulness.
Um se namreč počuti bolje, ko zgolj je. Nisem rekel, da se takrat počuti najbolje, gotovo pa se počuti bolje kot takrat, ko blodi naokoli in zgolj kopiči izkušnje. Vse to je zelo pomembno zlasti danes, ko veliko ljudi ves čas blodi in so gnani k še hitrejšemu kopičenju vsega, kar jim pride pod roke, v resnici pa so zgolj pod stresom, ki pa jim dokazano ne koristi.
Ker pa um ni isto kot možgani, se bo na delavnicah dogajalo še nekaj.
Predstavil bom nekaj najnovejših spoznanj o delovanju možganov, zlasti o pomenu spomina, pozornosti, koncentracije in metakognicije za občutke zadovoljstva, notranjega miru in sreče. Spregovoril bom o dejavnikih, ki povzročajo stres, občutke tesnobnosti in strahu, depresivnost. Na delavnicah bom predstavil osnovne tehnike sproščanja in usmerjanje pozornosti.
Cilji celoletnega dela so: manj stresa, manj občutkov tesnobe, negotovosti in strahu, manj depresivnih misli in občutkov, večja odprtost do drugih ljudi, večja umirjenost in več občutkov veselja oziroma radosti nad življenjem.
