Izključevanje in sledenje

Dr. Dušan Rutar

Obstajajo izrazi, za katere se zdi, da so dandanes prepovedani. Da so izključeni, da jih nima smisla uporabljati, ker so poleg vsega tudi neproduktivni, zastareli. Da so, skratka, že na smetišču zgodovine. Eden takih izrazov je komunizem.

Zunaj in znotraj

Dr. Dušan Rutar

Nekdanji predsednik ZDA, Barack Obama, je s svojim političnim delovanjem v zadnjem desetletju zaznamoval zgodovinski prehod od enega načina delovanja ljudi k drugemu. Začel je s sloganom Da, zmoremo, danes prevladuje po vsem svetu neizrečeni in cinični Ne naredi ničesar neumnega. Vse skupaj pa naddoločajo pospešeno taljenje arktičnega ledu in segrevanje Zemlje, spirala poblaznelega ekonomskega tekmovanja, povečevanje izdatkov za vojsko in vojne, za katere je videti, da bodo trajale neskončno dolgo.

Drugače o drugačnosti

Dr. Dušan Rutar

Pripravljam nov izobraževalni program. Imenuje se: Humanistika družbene pravičnosti. Inkluzija otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami namreč terja dobro usposabljanje vseh ljudi, ki se je lotevajo, povezuje pa se z vsemi boji ljudi za univerzalno emancipacijo.

Prihodnost pripada vsem

Dr. Dušan Rutar

Najprej je neka korporacija prek oglasov za svoj izdelek sporočila vsemu svetu, da prihodnost pripada vsem. Kot da je humanitarna organizacija, čeprav vemo, da je predator, ki hoče zgrniti čim več kapitala oziroma profitov. Zakaj se torej obnaša kot nekaj, kar ni, čemu sprenevedanje, če pa vsi vemo, da je plenilec, izkoriščevalec delavcev in podpornik elite, medtem ko navadnim ljudem za drag denar prodaja izdelek, ki bi bil lahko pol cenejši in bistveno boljši?

Izključevanje resnice

Dr. Dušan Rutar

Že vse življenje mi najrazličnejši ljudje vedno znova in znova prijazno svetujejo, naj govorim ali pišem le tisto, kar je ljudem všeč, naj jim ne jemljem iluzij, ker jih potrebujejo za preživetje. Naj bodo moje knjige prijazne do bralcev. Torej mi svetujejo, naj skušam uganiti, kaj je ljudem všeč, kaj imajo radi, kakšna je njihova želja, potem pa naj jo s svojim govorjenjem ali pisanjem izpolnjujem ali zadovoljujem. Ljudje naj bi namreč spontano povezovali všečnost in željo in medsebojne odnose. Lepo in prav.

Sodelovanje pri izključevanju

Dr. Dušan Rutar

Zdrava pamet pravi, da noben človek ne želi biti izključen iz občestva, v katerem lahko zaradi velike proizvodnje storitev in dobrin sorazmerno udobno živi. Nihče nima aktivne želje, da bi bil izključen, razen če ima prav posebne ideje, da želi živeti nekje na obrobju kot kak puščavnik, asket ali kaj podobnega. Torej bi smeli sklepati, da želi biti vsakdo vključen. Le da na svetu ni tako preprosto, zato moramo pogledati na isto zadevo še iz drugega zornega kota.

Refleksija

Dr. Dušan Rutar

Vse življenje sem verjel, da nisem nič posebnega. Da nisem drugačen od drugih ljudi. Da sem tak kot oni ali pa še slabši. Sosedov vrstnik je vselej znal vse bolje kot jaz. Zlasti je znal delati z rokami. Vedno znova so mi rekli, da je zares vredno šele delo z rokami. Ne z glavo. Ne z idejami. Ne smeš filozofirati. Se ti zmeša. Možgani se ti skisajo. Tako so govorili. Da moraš stati z nogami čvrsto na trdnih, realnih tleh. In sem jim verjel. Do določene mere. V meni je bil namreč tudi neznani upor. Vedel sem, da ne vem veliko, toda obenem sem čutil, da nekaj pa vendarle vem.

Na poti skozi Slovenijo

Dr. Dušan Rutar

Na poti iz ene države skozi Slovenijo v tretjo državo smo kramljali o univerzalni emancipaciji. Tudi o Marxu, kajpada, saj je uporabljal ta izraz, toda ne na dogmatičen način. Tako ga ni uporabljal Marx, tako ga nismo uporabljali sami. In za kaj je tako kramljanje pomembno?

Drugačnost pogleda

Dr. Dušan Rutar

Na festivalu ljubezni nisem opazil niti enega človeka, za katerega bi lahko kdo rekel, da ima posebne potrebe. Dejstvo me je zaradi razširjenosti in vsesplošne priljubljenosti sintagme o inkluziji ljudi s posebnimi potrebami nekoliko presenetilo, saj festival ne poteka v džungli. Možni sta dve razlagi. Prvič. Ljudi s posebnimi potrebami nisem videl, ker jih objektivno sploh ni, kar pomeni, da so le plod domišljije teh, ki razvrščajo ljudi in so obremenjeni tako z razvrščanjem, ker ga imajo preprosto radi in ga potrebujejo, kot tudi s posebno potrebo po inkluziji teh, ki so posebni. Povsem jih razumem, kajti razvrščanje in označevanje ljudi je skladno z določenim redom, ki vsaj za silo zagotavlja varnost, pa tudi predvidljivost in nadzor; če ne drugače, pa vsaj v domišljiji. Drugič. Ljudje s posebnimi potrebami sicer objektivno obstajajo, vendar so izključeni iz občestva, vanj pa se niti ne morejo niti nočejo vključiti, ker trmasto vztrajajo, da niso posebni. Torej živijo nekje drugje, izključeni, samotni, pozabljeni in odrinjeni, ker vsi drugi verjamejo, da vendarle so posebni. Katera razlaga ustreza objektivni realnosti?

Festival ljubezni

Dr. Dušan Rutar

Ob Blatnem jezeru sta v mestu Keszthely drug ob drugem muzej erotike in muzej mučilnih naprav. V prvem muzeju ni nobenega duhovnika, medtem ko je v drugem eden že takoj na začetku oziroma pri vhodu. S svojo mogočno in strogo pojavo prav izstopa, lahko bi rekel, da kar napolnjuje prostor in jasno sporoča vsakomur, ki vstopi, kdo je glavni. Očitno je tudi, da povsem nadzoruje postopke mučenja ljudi. Ti so zelo raznovrstni: enemu z železnimi kleščami vlečejo jezik iz ust, drugemu z nožem pazljivo, da človek ne bi prehitro umrl, odpirajo drob, nekaterim ljudem z železnimi kavlji šarijo po telesih in po telesnih odprtinah, zlasti ženskam, ali pa jih zapirajo v železne kletke, ki so v notranjosti na gosto posejane z iglam podobnimi ostrimi jeklenimi konicami, zaradi katerih vsakdo počasi izkrvavi zaradi številnih ran, ki nastanejo po vsem telesu, pobegniti pa zaradi železja nikakor ne more.

Bistvo življenja

Dr. Dušan Rutar

Film s preprostim naslovom Life (Daniel Espinosa, 2017) in skorajšnji dogodki v Nemčiji, kjer se je v Hamburgu zbrala svetovna elita, nasproti pa ji stoji kakih sto tisoč navadnih ljudi, imajo veliko skupnega, čeprav se to ne vidi na prvi pogled. Ali pa se ravno zelo vidi!

Poletno branje

Dr. Dušan Rutar

V teh dneh se odpravljajo delavci na zasluženi dopust. Taka je logika dopusta: nekaj časa delaš, potem pa si napolniš baterije, kor pravijo, nekje na morju, v gorah, ob jezerih ali kjerkoli pač že. Da se potem vrneš na delovno mesto, spočit in poln energije ter pripravljen za nove napore, ki se jih veseliš, ker je delo ustvarjalno, dobro nagrajeno, spoštovano in prispeva k obče dobremu, ni niti malo duhamorno, ni rutinsko, ponavljajoče se, nesmiselno in utrujajoče. Ali kot so rekli v stari Jugi: delu čast in oblast.

Amaterji

Dr. Dušan Rutar

Noben profesionalec ne bo nikoli naredil revolucije. Tak je slogan teh, ki nimajo kompetenc, kot se reče v novoreku, nimajo profesionalnih ali strokovnih kvalifikacij za spreminjanje sveta na bolje. Spremenili ga bodo amaterji, čeprav so strokovnjaki danes na vsakem koraku in na vseh koncih sveta, nenehno jih sprašujejo za mnenja in nasvete in tudi zares so zelo zaposleni: vedno znova nekaj merijo, načrtujejo, delajo sheme, svetujejo, predlagajo, pojasnjujejo in sortirajo ali razvrščajo življenja milijonov ljudi po vsem svetu. Toda zadošča kratek sprehod po zgodovini, pa ugotovite nekaj presenetljivega in navdihujočega.

Kupola

Dr. Dušan Rutar

Filozof Peter Sloterdijk je razvil preprosto, a zanimivo metaforo, s pomočjo katere si zlahka predstavljamo strukturo današnjega kapitalističnega sveta. Metafora je tale: kupola. Znotraj nje živijo elita in tisti, ki jo podpirajo, vsi drugi so zunaj. Vsi drugi pomeni 80 % ali celo 85 % vseh ljudi, kar dobesedno pomeni, da moramo na novo premisliti sintagmo ranljive družbene skupine ljudi, kajti ranljivi niso le nekateri redki posamezniki, ki životari na robu družbe, ranljiva je velikanska večina, ki prav tako živi na robu, le da se je ta zaradi kopičenja kapitala pod kupolo neznansko razširil! In izjemno zanimivo se je pozanimati, po kakšnih načelih živijo ti, ki so znotraj kupole.

In zgradil si je vegasto hišo

Luna J. Šribar

Revni so leni. Revni so za svojo stisko krivi sami. Vsak, ki je dovolj vztrajen in trdo gara, se lahko izvleče še iz tako hudega dreka.