Sodelovanje s starši: čustveno inteligentna šola - 43.

Dušan Rutar

Otroci se zelo hitro naučijo maternega jezika. Za tako učenje ne potrebujejo šole. Dovolj je, da so v družbi drugih ljudi, s katerimi uporabljajo isti jezik. Obstaja pa tudi jezik čustev, ki se ga je prav tako mogoče naučiti. Otrok se tako nauči razumevati svoja čustva in čustva drugih ljudi, nauči se prepoznavati čustva pri sebi in drugih ljudeh. Nauči se čustvenega jezika in nauči se uravnavati svoja čustva. Pravimo, da razvija čustveno inteligentnost. Za kaj je ta pomembna?

Sodelovanje s starši: vzgajanje za kulturo dobrega pogovarjanja - 42.

Dušan Rutar

Bržčas se vsakdo strinja, da je vzgajanje otrok zahtevno, dolgoletno, naporno delo, ki pa je lahko tudi polno radosti, veselja, dosežkov in uspehov. Vzgajanje razumemo kot zahtevno delo, ki zajema kultiviranje. A ne le mladega človeka, temveč tudi staršev. Zajema skrb za dobre medsebojne odnose, pa tudi skrb za dobro pogovarjanje, ki je mnogo več kot komuniciranje. Katere so torej osnovne koordinate kulture dobrega pogovarjanja?

Sodelovanje s starši: čustva, družina in duševno zdravje otrok - 41

Dušan Rutar

Izkaže se, da je otrok pri pouku nemiren, da se neprimerno vede do učiteljice, da brca in se zaganja vanjo, jo kdaj celo udari ali pljune vanjo. Tako neprimerno otrokovo vedenje kar kliče po protokolih za preprečevanje neprimernega ali neželenega vedenja, zlasti pa po psihološki obravnavi, zato ni čudno, da učiteljica prej ali slej pobara bližnjega psihologa z željo po otrokovi obravnavi v njegovi pisarni.

Sodelovanje s starši: zahtevni sogovorci - 40.

Dušan Rutar

Ljudje se pogosto sprašujejo, kako komunicirati s tako imenovanimi zahtevnimi sogovorci. To so ljudje, s katerimi se pravzaprav ne pogovarjate, ker so zajedljivi, nesramni, zadirčni, napadalni, narcistični, agresivni, egocentrični – kaj od tega ali pa kar vse skupaj. Torej niti ne moremo reči, kako se pogovarjamo s takimi ljudmi, ker se nočejo ali ne znajo pogovarjati. In za pogovarjanje sta potrebna vsaj dva, kajne? Če se eden ne zna ali noče pogovarjati, temu težko rečemo pogovarjanje.

Sodelovanje s starši: čustveno izogibanje in čustvena bolečina - 39.

Dušan Rutar

V nadaljevanju želim izpostaviti štiri teme s področja čustvenega življenja, učenja oblikovanja in izražanja čustev, ki jih najpogosteje prepoznamo pri starših in njihovih neustreznih vzgojnih slogih. Vsi imajo skupni imenovalec: čustveno izogibanje. Teme so zelo pomembne tako za duševno kot za telesno zdravje otrok.

Sodelovanje s starši: za pristne odnose med starši in otroki - 38.

Dušan Rutar

V knjigi, ki je izšla pred kratkim, napisali pa sta jo Carla Solvason in Johanna Cliffe, njen naslov je zelo zgovoren: Ustvarjanje pristnih odnosov s starši majhnih otrok: Praktični vodnik za vzgojitelje (Creating Authentic Relationships with Parents of Young Children: A Practical Guide for Educators), se lahko prepričamo, kako uporabljati v vsakdanjem življenju nasvete strokovnjakov, ki se spoznajo na razvoj otrokove osebnosti in vedo, kako pomembno je, da se otrok razvija v okolju, v katerem ima na voljo dobre pogoje za svoj razvoj.

Sodelovanje s starši: kdo smo v resnici – 37.

Dušan Rutar

Zadnjič (8. junij 2023) sem na predavanju, ki to v resnici ni bilo, govoril o hendikepu. O tem, kdo smo v resnici. O tem, da nismo perfektni in popolni, da ni nobene razumne potrebe, da bi postali taki, da nismo čudoviti in krasni in fantastični. Da nismo super. Da smo najprej in predvsem – hendikepirani. Da smo poškodovani in ranjeni in ranljivi. Da trpimo in smo pogosto v stiski. Da delamo v življenju neumnosti in se pogosto grozovito slabo, neracionalno odločamo. Da smo podrejeni mehanizmu, ki ga je Freud imenoval prisila k ponavljanju. Da velikokrat nimamo pojma, zakaj nekaj počnemo, zakaj ponavljamo vzorce in geste in vedenje celo tedaj, ko nočemo, ker smo si obljubili, da ne bomo več in da se bomo poboljšali. Težko se je poboljšati – samo priznajmo si to, pa bo že veliko bolje. Tako sem govoril. Potem sem predstavil knjigo Sočutna šola. Kajti sočutje močno potrebujemo. Potrebujemo ga veliko bolj, kot si morda mislimo in kot si morda želimo.

Sodelovanje s starši: čustveno in duhovno izobraževanje – 36.

Dušan Rutar

Že iz naslova prispevka sledi, da vzgajanje otrok ne pomeni le njihovega čustvenega izobraževanja, saj zajema tudi čustveno izobraževanje staršev. In kaj to pomeni?

Sodelovanje s starši: o ljubezni do otrok – 35.

Dušan Rutar

H kateremu cilju stremimo, ko sodelujemo s starši? Ga moramo iznajti ali je določen že od nekdaj? Morda ga ne poznamo, morda ne vemo zanj, toda kljub temu obstaja. Včasih nas prešine, da ga vendarle poznamo, da intuitivno vemo zanj. Potem se poglobimo v razmišljanje o njem in končno spoznamo.

Sodelovanje s starši: temeljne otrokove potrebe – 34.

Dušan Rutar

Temeljne otrokove potrebe, poleg hrane, vode, kisika, so: potreba, da je slišan; potreba, da je viden in opažen; potreba, da je upoštevan; potreba, da je spoštovan; potreba, da je varen, potreba, da je sprejet, in potreba, da je spodbujan. Zadovoljevanje teh potreb je dobro; beseda dobro je drugo ime za njihovo zadovoljevanje. In je slabo, če potrebe niso zadovoljene v zadostni meri. In je zelo, zelo slabo, če sploh niso zadovoljene.

Sodelovanje s starši: vzgajanje kot delo in blagostanje na delovnem mestu – 33.

Dušan Rutar

Blagostanje (well-being) otrok in staršev je pomembno. Zakaj je pomembno doživljati blagostanje in za kaj je blagostanje dobro?

Sodelovanje s starši: ljubezen v perfekcionističnem svetu - 32.

Dušan Rutar

Spremljamo prenos Pesmi Evrovizije 2023. Navduši me Loreen s pesmijo Tattoo. Začara me njena izvedba, izjemna moč, ki jo pričara s svojim glasom. Prične se s poslavljanjem prijateljev in se nadaljuje z verzom until we meet again. Nekoč v prihodnosti se torej ponovno srečava. Vseeno mi je za bolečino, hodim skozi ogenj in dež (I don't care about the pain, I'll walk through fire and through rain). In to niti približno ni isto kot sodobno priganjanje ljudi k delu, k perfekcionizmu in popolnosti, k medsebojnemu tekmovanju. You got my heart in your hand, don't lose it. Moje srce imaš v svojih rokah, bodi previden, kako ravnaš z njim.

Sodelovanje s starši: kaj pomeni mama – 31.

Dušan Rutar

Mlada ženska napiše pismo, v katerem spregovori o svojem odnosu z mamo. Verjetno sama še vedno zelo idealiziram vse skupaj, vendar vidim, da sem še vedno izredno navezana na svojo mami. Čeprav je človek več obrazov, je obenem še vedno moja mama, edina in neponovljiva. Kljub temu da nisva govorile že nekaj let, se je občutek navezanosti in povezanosti spet pojavil in je tak, kot je vedno bil. Vidim jo malo drugače sedaj kot pa pred leti, a občutki, ki se sprožajo ob druženju, so enaki, kot so vedno bili. Navidezno varno zavetje, čutim, da jo moram zagovarjati, žal mi je, ker ji ne morem pomagati iz življenjske situacije, v kateri je, vse bi dala zanjo, samo, da bi bila dobra z menoj, da mi ne bi poskušala škodovati ali me zaničevati. Tega ne vem, saj trenutno je dobra z menoj, kaj pa lahko prinese čas in spomini na našo skupno zgodovino, je pa nekaj povsem drugega. Nočem več vabil v njeno brezno. Želim si, da tudi ona postane boljša in s tem pomaga tudi meni, s tem, da dopusti, da sem in da me ima rada brez obsojanja in zaničevanja. Ne razumem pa povsem, zakaj se mi še vedno ob njej pojavi občutek, da bom nekaj zamudila, če grem svojo pot v vsakdanu, da moram biti vedno na voljo, da ne smem kam daleč stran sama, saj se ji lahko kaj zgodi, nad čemer sama ne bom imela nadzora. (vsi strahovi, katere imam že od otroštva). Vse bom naredila, vse bom dala, vsemu sem se pripravljena odpovedati, ne bom se niti premaknila z mesta, samo da bo vse v redu. Popolnoma podrejena in ubogljiva bom, samo me ne zapustiti.

Srbski najstnik, ruski predsednik in nekateri idoli sodobnega sveta

Dušan Rutar

Dijaki so me poprosili, da bi se pogovarjali o nedavnem tragičnem dogajanju v Srbiji. Seveda sem z veseljem privolil.

Sodelovanje s starši: osebnostna in odnosna kompetenca - 30.

Dušan Rutar

Dolgoletne analitične, intervizijske, supervizijske in terapevtske izkušnje dokazujejo, da se otroci v šolah bistveno premalo usposobijo za kompetenci, ki ju imenujemo osebnostna kompetenca (personal competence) in odnosna oziroma socialna kompetenca (social competence). Ti kompetenci sta v življenju pogosto pomembnejši od znanja, ki ga otroci nakopičijo v šolah, vednosti in drugih kompetenc, ki jih sicer zelo potrebuje sodobni kapitalistični trg – na primer zmožnost komuniciranja ter kritičnega mišljenja in delovanja out of the box. Pomembni sta za dobro in srečno življenje, za občutenje zadovoljstva z življenjem in za blagostanje ali dobrobit. Po domače: daleč najpomembnejši so medsebojni odnosi. Za kaj sta torej omenjeni kompetenci?