Dr. Dušan Rutar
Oglas pravi, da lahko ženske povsem svobodno in razumno, za majhen denar kupijo poseben tekstilni izdelek, s katerim oblikujejo svoje telo tako, da na zunaj ni videti nobene maščobne blazinice, nobene anomalije telesa in sploh nobene take oblike, ki je sporna, defektna, problematična, moteča, neestetska in taka, da je bolje, če je ljudje ne opazijo. Svoje telo lahko tako na videz preoblikujejo, da je videti brez posebnosti ali pa celo popolno. Oglas zagotovo sporoča, da je videz telesa pomemben, da so torej pomembni imaginariji, videzi, ne pa to, kar je res. Z branjem Foucaultovih del sem pričel pri osemnajstih letih. Odtlej se ukvarjam s številnimi vprašanji, med katerimi so tudi vprašanja, s katerimi se je ukvarjal vse življenje Foucault. Ni videti, da bi bili na vidiku kakšni dokončni odgovori. Jih tudi ne pričakujem, saj govorim o raziskovanju tega, kar je res, ne tega, kar je morda komu všeč. Na primer krotkega telesa.
Michel Foucault je vse življenje posvetil raziskovanju mehanizmov in procesov, ki bi jih z lahkoto spravil na skupni imenovalec; ta je pravzaprav kar bistvo njegovih zadnjih seminarjev, ki jih je imel nekaj let pred smrtjo: skrb zase, ki zajema tudi skrb za biološko telo.
In če poznamo njegovo osebno življenje od mladih nog, nam pade v oči nekaj prvin, s pomočjo katerih razumemo, kako se tudi danes oblikuje subjektivnost ljudi in kakšen pomen imajo, kako ljudje skrbijo za svoja telesa in zakaj.
Zagotovo ni nepomembno, da je bil Foucault vzgojen v družini izobraženih in sicer ljubečih staršev, ki sta bila tudi dovolj premožna, da ni živel v revščini.
Deloma tudi zato je pomembna prva prvina, ki kajpak ni bila značilnost le njegovega družinskega življenja in njegove mladosti. V družini namreč nihče ni spodbujal nikogar h govorjenju o osebnih zadevah. Pravzaprav je bilo tako govorjenje, če je do njega sploh prišlo, v celoti zavračano.
V tistih časih ljudje niso govorili o sebi, zato celo psihoanaliza v Evropi ni naletela na odprt sprejem, temveč so jo zavračali tako rekoč vsi po vrsti, če odštejem nadrealiste.
Otroci, torej tudi Michel, njegovo pravo ime je v resnici Paul-Michel, so bili torej vzgojeni, da o nečem nikakor ne govorijo, da se o osebnih temah ne pogovarjajo.
Zato pa so bili pomembni šolski uspehi, ki jih izražajo številke. O njih se je kajpak govorilo na veliko: otroci so preprosto morali biti uspešni, saj so bila taka pričakovanja njihovih staršev.
A tudi s šolskim delom je povezana pomembna prvina, ki ni brez povezave z ono prvo: šolanje otrok je bilo bistveno povezano s tišino, z njihovim molkom. Kar preprosto pomeni tole: otroci so morali biti v šolskih klopeh predvsem tiho.
Tiho so bili torej doma, vsaj glede osebnih zadev, ki so sicer, psihološko vzeto, izjemno pomembne za otrokov psihični razvoj, kar danes zelo dobro vemo, tiho so morali biti v šoli. Torej so morali biti v glavnem tiho. Molk je bil vsekakor pomembna prvina življenja.
Foucault se rodi leta 1926. V tistih časih je svobodno izražanje otrok kratko malo zatrto in celo izrecno prepovedano. Otrok sicer ne tepejo redno, tepejo vsekakor jih, zato pa z drugimi sredstvi dosegajo, da otroci ubogajo, se ne upirajo in zlasti molčijo. In česar se Janezek nauči, to Janez kajpak tudi zna. V tem primeru to pomeni biti ponižno tiho. Foucaultov kasnejši koncept krotkega telesa zagotovo ni kar padel z Lune, ampak je utemeljen v empiričnih izkušnjah generacij otrok in odraslih ljudi, ne le njegovih.
Tudi kasnejše Foucaultove izkušnje so pomembne. Med drugo svetovno vojno Nemci okupirajo Francijo. Med tem časom še bolj velja, da mora biti človek korekten, da ne sme govoriti, kar bi morda rad povedal, da mora torej molčati in ubogati okupatorja.
Leta 1942 najstniški Michel izve, da so Nemci aretirali učitelja filozofije, ki naj bi ga poučeval. Odpeljali so ga kajpak zaradi sodelovanje z odporniki, kar pomeni, da je očitno počel nekaj, kar je bilo videti neracionalno, saj je tvegal življenje.
Kasnejši pouk filozofije ni nič drugega kot zgolj površna seznanitev mladih z nekaterimi filozofi, ne pa vpeljava v filozofijo, ki je v takih časih lahko zelo nevarna, kot se je lahko mladi Foucault prepričal iz prve roke.
Šolsko delo je še danes pogosto zgolj površinsko seznanjanje s podatki in z dejstvi, ki otrok v glavnem ne zanimajo niti malo.
Toda filozofija Foucaulta kljub vsemu zelo zanima. Odide na licej Henri-iv v Pariz, kjer doseže izjemne rezultate na državni ravni. Vse skupaj se dogaja ob koncu druge morije. Empirične okoliščine torej nikakor niso bile naklonjene temu, kar je mladi Michel dosegel, pa je kljub vsemu dosegel, ker empirija nikoli v celoti ne določa usode ljudi.
Njegov prvi profesor filozofije postane Jean Hyppolite.
Jean Hyppolite zaznamuje njegovo življenje. V življenju je dejansko dobro imeti dobre učitelje, ki zaznamujejo življenje mladega človeka. Potem spozna Foucault še enega dobrega učitelja, ki morda še bolj zaznamuje njegovo življenje. Učitelj je Georges Canguilhem, profesor filozofije in filozofije znanosti.
Foucault do konca življenja ne bo krotek, ubogljiv, molčeč in ponižen, priden in korekten, čeprav je vse to za delovanje oblasti dobrodošlo in koristno.
In kakšno zvezo ima Foucaultovo življenje z onim oglasom z začetka? Vsakršno, o tem pa se lahko vsakdo prepriča na svoje oči.
