Blogi v nobenem primeru ne izražajo mnenj ustanove (CIRIUS Kamnik)
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.

četrtek, 09. november 2017

Inkluzija in težave z emergentnostjo

Dušan Čeferin
Kompleksne sisteme poganjajo, ohranjajo, vzdržujejo in obnavljajo osnovna pravila obnašanja in delovanja njihovih sestavnih delov. Obstoj družbenih sistemov je odvisen od tega, koliko so člani teh sistemov pripravljeni upoštevati ta pravila in se po njih ravnati. V kompleksnih sistemih je mogoče prepoznati neko inherentno lastnost, ki je lahko kal njihovega propada ali pa očiščenja in prerojenja oziroma njihove krepitve in rasti, kakor koli že glede na naše interese in nazore to razumemo. To gonilo mogočih, neprestanih in bistveno nepredvidljivih sprememb kompleksnih sistemov je njihova lastnost, ki jo imenujejo emergentnost.

Emergentnost kompleksnih sistemov je vzrok dejstva, da konkretne pojavnosti kompleksnih sistemov niso običajen seštevek ali združek delovanja in obnašanja sestavnih delov teh sistemov, pač pa so rezultat nekakšnih nadseštevnih učinkov, ki niso v celoti predvidljivi. Rezultat delovanja teh nadseštevnih učinkov je pojavljanje vedno novih načinov in oblik ravnanja in delovanja osnovnih elementov sistema. Kot rezultat medsebojnega vzajemnega delovanja sestavnih delov sistema se vedno znova pojavlja nekakšen nov spontan red.

Težava z emergentnostjo je ta, da v dosedanjem znanem poteku zgodovine zahodne civilizacije pojav emergentnosti préjkosléj ni deloval v korist ali v smeri blažitev težav ranljivih družbenih skupin in drugače drugačnih. Osnovna pravila, po katerih so se ravnali člani skupnosti, skupni imenovalec teh pravil pa je bila koristnost člana za skupnost v smislu njenega ohranjanja, krepitve in rasti, so namreč neizogibno in samodejno vodila k odrivanju vseh tistih, pri katerih skupnost ni znala ali hotela prepoznati koristnosti, na rob te skupnosti, na rob slehernega pomembnega dogajanja v tej skupnosti.

Tak izključevalni način razmišljanja ter nepripravljenost sprejeti drugače drugačnega ali takega, s katerim se ni mogoče okoristiti, sta nemara botrovala dejstvu, da se je kar nekako samo od sebe, seveda gnano z osnovnimi pravili delovanja in vedenja, pojavilo poimenovanje invalidi in ne hendikepirani ali osebe s posebnimi potrebami ali drugačni. Tudi ostale sestavine prevladujoče drže do drugače drugačnih so se verjetno razvile iz enakih razlogov na podoben način.

Druga težava z emergentnostjo je, da jo večinoma sprožijo dejavniki ali okoliščine, ki jih ustvarijo posamezni elementi sistema, lahko jim rečemo tudi veliki ali pomembni igralci, ki premorejo dovolj moči in vpliva za vpeljavo teh okoliščin v sistem. Emergentnost služi v takih primerih le takim igralcem, vse ostalo pa za te igralce ni pomembno.

Nekateri taki pomembni igralci so prehrambena industrija, slaba znanost v službi kapitala, banke in ostale finančne institucije, farmacevtska industrija, vojaška industrija, avtomobilska industrija, energetika, sredstva množičnega obveščanja, industrija zabave, velikani informacijsko-komunikacijske tehnologije in oblast. No, ko smo že pri prepoznavanju velikih igralcev, se nam nemara lahko utrne misel, da so pravzaprav vsi našteti dejavniki, in ne le slaba znanost, v službi kapitala.

Prehrambena industrija in slaba znanost v službi kapitala sta premogli, in seveda še vedno premoreta, dovolj moči in vpliva, da sta oblikovali okolje, v katerem se je problem prekomerne teže, debelosti, bolezni srca in ožilja lahko razvil do razsežnosti epidemije. Banke in ostale finančne institucije so bile zmožne oblikovati okolje, v katerem so postale nujne občasne oziroma stalne krize ter neskončna in nerešljiva zadolženost temeljni pogoj nadaljevanja igre in obstoječega stanja. Farmacevtska industrija je dosegla pretirano uporabo vseh mogočih zdravil in odvisnost od njih. Vojaška industrija je zagotovila, da so na tem planetu vsak trenutek vojaški spopadi. Avtomobilska industrija ter energetika sta oblikovali svet, ki se spopada s problemom onesnaženosti. Sredstva množičnega obveščanja, industrija zabave in velikani informacijsko-komunikacijske tehnologije pa vse zgoraj naštete pojave in posledice emergentnosti na različne načine še krepijo.

Kljub zapisanemu obstaja tudi možnost, da bo pojav emergentnosti ravno zaradi bistvene nepredvidljivosti vseh njenih posledic v določenem trenutku vendarle omogočil razmere, v katerih bo prišlo do blažitve in razrešitve prej naštetih problemov in do oblikovanja takih skupnosti, v katerih bo beseda inkluzija povsem odveč.

Ostane nam še vprašanje: kateri pogoji morajo biti za to izpolnjeni?



Slika: Proti svetlobi (foto: Dušan Čeferin)