Včasih kdo reče, da je življenje kljub vsemu lepo in da je dobro biti član družbe, ki obstaja sredi Evrope. Imajo prav, toda morali bi biti vsaj pošteni in povedati stavek do konca: če nisi izključen. Kdor je izključen, takih pa je zelo veliko, in ne zelo malo, kot bi se kdo lahko potolažil, mu ni lepo živeti, ker izključenost boli in prinaša trpljenje, kar pa zagotovo ni dobro.
Filozofsko razmišljanje o svetu nam pove, da tu nismo zato, da bi nam bilo udobno in bi vsakdo skrbel za svoje ozke egoistične interese ter zadovoljeval bazične in druge potrebe, kot se reče, temveč smo tu zaradi višjih ciljev; ljudje ne živimo za zadovoljevanje potreb. Cilj in smoter življenja namreč ne more biti, da skrbiš zase, dobro ješ in piješ, da ti je udobno in da dogaja. Še nikoli se noben filozof ni strinjal, da bi bilo lahko tako življenje tudi najvišji domet človeških osebkov.
Najvišji cilj življenja prav tako ne more biti samouresničevanje: najvišji cilj je lahko le samopreseganje, kar pa je nekaj drugega.
Natanko zato je Jezus na koncu svoje poti rekel tole: kjer bosta dva, ki se bosta ljubila, bom jaz med njima. Kot sveti duh. V tem je bistvo življenja, v tem prepoznavam najvišji cilj, ne pa v kopičenju denarja, potrošništvu, gledanju televizije in neskončnem brskanju po medmrežju, pametnih napravah in visenju pred digitalnimi zasloni.
Danes bom imel za dijake predavanje, na katerem bom dokazal obstoj boga, ker so me tako prosili. Govoril bom seveda o Jezusu Kristusu in njegovem poslanstvu na tem svetu.
Kdor ga zares razume, je že dober človek, pri čemer dobrota pomeni zmožnost za preseganje samega sebe in odpovedovanje lastnim iluzijam, ki jih ego ljubi bolj kakor sebe, kot je rekel Freud. To bom povedal mladini. Skliceval pa se bom tudi na tole knjigo, ki jo ravnokar berem: Radhika Balakrishnan, James Heintz, Diane Elson. Rethinking Economic Policy for Social Justice: The radical potential of human rights (Routledge, 2016).
V svetu se namreč soočamo tudi z ekstremno revščino, ne le z lepoto in udobjem, z veliko nezaposlenostjo, vse pogostejšimi prekarnimi oblikami zaposlovanja, vse večjo neenakostjo med ljudmi, s podnebnimi grožnjami epskih razsežnosti. Prav zato potrebujemo tudi nove ekonomske ideje in prakse, nove analitične in normativne okvire za povečevanje dostopa ljudi do vseh vrst kapitala. Teme, s katerimi se bom ukvarjal, ko bom zaposlen na evropskih projektih, so zato povsem jasne in nujne:
1. družbene neenakosti;
2. finančni trgi in mednarodna razvojna pomoč;
3. globalizacija;
4. ekonomska nestabilnost;
5. interakcije med pravicami ljudi, kolektivnimi pravicami, kolektivnimi dejanji in legalnimi okviri za formalne mehanizme, s pomočjo katerih povečujemo družbeno pravičnost.
Vse skupaj pa bo naddoločeno z razmišljanji o smislu in telosu človeških življenj, z razmišljanji o bistvu življenja, ki je dobro in je ljubezen, kot je pokazal JK. Človek se mora namreč naučiti podrejati višjim idealom, kot sem že zapisal, in ne le svojim interesom, potrebam in željam.
Jezus je namreč pokazal ljudem tudi tole: tu ste zato, da odgovorite na pričakovanja, ki jih ima bog do vas, ne pa, da pričakujeta od njega, da streže vašim sebičnim željam in egoističnim pričakovanjem. Ljubezen do boga zato ni čustvo, temveč je skromno pristajanje na dolžnosti in obveznosti do njega. Ker bog nekaj pričakuje od nas, ubogamo.
Slika: Kar moški pokaže ženski (foto: Dušan Rutar)
