Dr. Dušan Rutar
Kar zares šteje, ko razmišljamo o vključevanju ljudi s posebnimi potrebami, ni toliko približevanje trgu dela, kot radi rečejo zastopniki in zagovorniki kapitalizma, temveč je nekaj drugega. V nadaljevanju zato predstavim nekaj osnovnih izrazov, s katerimi si danes pomagamo pri analizah družbenega oziroma občestvenega življenja vseh ljudi, ne le ljudi s posebnimi potrebami, da bi razumeli, katere razsežnosti vključevanja ali inkluzije za odprto družbo so zares dobre in katere so zgolj retorični okraski, ki ne prispevajo k zmanjševanju prepadov med elitami in vsemi drugimi ljudi, čeprav so prijetni za uho. Prvi izraz je občestvena ekonomija (social economy). Kdo bi seveda takoj ugovarjal, češ da je ekonomija tako ali tako namenjena življenju občestev in zadovoljevanju potreb njihovih članov, vendar bi bil ugovor prekratek in prehiter. V kapitalizmu je namreč ekonomija najprej in bistveno profitabilna, žene jo zakon profitabilnosti, zaradi katerega imajo lastniki kapitala veliko dobičkov, delavci pa manj, če imajo sploh dostop do njih.
Natanko zato se je rodil izraz občestvena ekonomija. Obstaja namreč razlika, ki jo lahko razume vsak človek. To je razlika med profitabilnostjo in tem, kar je pomembnejše za obstoj občestev in kakovost življenja vseh ljudi.
Mislim na neprofitne dejavnosti in kooperative, ki so najboljši kandidati za social accountability. To je drugi izraz, ki ga velja imeti pred očmi, pomeni pa družbeno odgovornost, ki ni brez tesne povezave z družbeno pravičnostjo.
Razlika je torej očitna, pomembna pa je zaradi etičnosti, brez katere ne moremo misliti niti odgovornega delovanja niti pravičnosti. Kopičenje dobičkov se namreč ne meni za vprašanje, ali je pravično ali ni.
Na mestu je zato tretji izraz: social mission. Misija je poslanstvo, družbena misija je družbeno odgovorno poslanstvo. Kar preprosto pomeni, da so neprofitne dejavnosti in kooperative narejene za taka poslanstva.
Torej je že na začetku povsem jasno, da želijo imeti drugačen vpliv na družbeno življenje ljudi, kot ga imajo profitabilne dejavnosti. Prav zato uvajam še četrti izraz: social impact. Dejavnosti, o katerih razmišljam, imajo drugačen vpliv na družbeno življenje ljudi, ker so zavezane posebnemu načinu ali principu delovanja, ki je tale.
Če profitabilnost podpira in spodbuja ljudi k delu, da bi imeli čim več premoženja, bogastva, denarja, dobrin in blaga, družbeno odgovorno neprofitno delovanje cilja na povečevanje blagostanja občestev in njihovih članov.
Tako delovanje torej ne teži k povečevanju ali maksimiranju kapitala, temveč teži k povečevanju medsebojnega zaupanja, k povečevanju kakovosti življenja vseh ljudi, k temu torej, kar zajema besedna zveza social impact.
Za tale uvod v razumevanje odprte družbe naj na kratko predstavim še dva izraza.
Prvi je social organizations ali družbene organizacije; lahko bi jih imenovali tudi socialne. To so vse tiste organizirane oblike delovanja ljudi, ki imajo pred seboj jasno določen cilj, ki je: prispevati k blagostanju občestev.
Drugi izraz je social objectives ali družbeni cilji. Očitno je, da tak cilj ni isto kot kopičenje dobičkov, temveč je ohranjanje občestev in povečevanje kakovosti eksistence, ki ni prevedljiva v količino denarja ali rast BDP-ja.
