Aleksandar Zarić
Nedolgo nazaj so bile novoletne počitnice, ko se ponavadi srečamo in družimo z ljudmi, ki jih imamo radi in jih seveda tudi obiščemo. Moja današnja tema je pot na Veliko planino; nisem velik ljubitelj snega ter mraza, vendar sem šel čez sebe in se odločil, da se vseeno odpravim na dogodivščino. Šel sem z ljudmi, ki jih poznam približno pet let, naše novoletno druženje je v tem času postalo že kar obvezen ritual, ki ga izvajamo vsako leto konec decembra. Všeč mi je, da je vsakič rahlo drugačen in poseben, z več ali manj pridruženimi novimi obrazi. 
Vse skupaj se je začelo v jutranjih urah, ko sem dobil sporočilo, ali se lahko kar v eni uri prikažem v Ljubljani. Bilo je kar na glavo, ampak mi je uspelo. Odpravili smo se poiskat sonce na Veliko planino. Šli smo z gondolo in se nato sprehodili po snegu do vlečnice, sledila je lepa vožnja ob pogledu na zasneženo planino. Zgoraj smo se pogreli in se najedli, potem pa smo se odpravili nazaj v Ljubljano, kjer smo se še malo podružili, obujali spomine ter se imeli izredno lepo.
Všeč so mi taki posebni rituali, še posebej ob praznikih, in se mi zdi da bi jih moral imeti vsak človek. In ker je veliko govora o inkluziji z mladostniki s posebnimi potrebami, je še bolj pomembno, da najdemo ljudi, ki nam ustrezajo in nas razveselijo na vsakem koraku, ki ga naredimo. Take majhne malenkosti in izleti v neznano naredijo svet lepši in boljši. Upam, da bom s temi ljudmi ostal v kontaktu še dolga leta, ker so res fajn in v redu skupina ljudi. Ne bi jih zamenjal, saj me sprejemajo takega, kot sem, z vsemi mojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. To se mi zdi eden od ključev do uspeha, da najdeš take ljudi.
Sem tudi mnenja, da smo taki, kot nas okolica oblikuje. Zelo velik faktor v vsakdanjem življenju je, da veš, kdo ti je v redu in kdo ne, ter da imaš izbiro, s kom preživljaš čas in s kom ne. V preteklosti sem imel velike težave s tem, še posebej z navezovanjem stikov in s tem, da bi bil del skupine. Z leti se je to spremenilo in je vse našlo svojo pravo pot, tako da sem hvaležen vsem, ki ste me obdržali v svojem življenju. Vem, da na trenutke ni lahko z mano, živeti pa se trudim po vseh svojih močeh.
To je ključen del moje inkluzije in poti, ki me še čaka v življenju.
Slika: Velika planina (foto: A. Zarić)
