Večina ljudi Afriko povezuje s hudo revščino, z boleznimi in drugimi oblikami prikrajšanosti. Večina podob in novic iz Afrike je povezanih s to tematiko, skorajda nikoli ne beremo drugih novic. Dobrodelne organizacije nas nagovarjajo za pomoč, pogosto v obliki sms sporočil, s katerimi običajno prispevamo evro ali 5 evrov pomoči. Marsikdo to tudi stori, pošlje pomoč in s tem opravi z Afriko; do naslednje dobrodelne akcije. Ozadje ne zanima nikogar. Vendar je zelo pomembno, da razumemo, kaj se v Afriki zares dogaja, predvsem z ekonomskega vidika. To je pomembno tudi zato, ker se tudi nam vse bolj dogaja proces afrikanizacije.
Nova raziskava britanskih aktivistov kaže, da Afriko vsako leto zapusti več bogastva, kot ga kontinent prejme. Afrika je bogata, vendar dejansko krademo njihovo bogastvo, piše Nick Dearden iz organizacije Global Justice Now. Ključno sporočilo raziskave se glasi: Ugotovili smo, da afriške države neto kreditirajo preostali svet – v obsegu 41,3 milijarde dolarjev v letu 2015. Afrika je v letu 2015 prejela 161,6 milijard dolarjev – v obliki posojil, osebnih nakazil in pomoči. 203 milijarde dolarjev pa je bilo Afriki odvzeto bodisi neposredno – v obliki dobičkov, ki so jih korporacije poslale domov ali pa je denar odtekal na ilegalen način – bodisi posredno s stroški podnebnih sprememb, za katere afriške države niso odgovorne.
Torej, leta 2015 je iz Afrike odšlo za 41,3 milijarde dolarjev (36,8 milijarde evrov) finančnih sredstev več, kot jih je vanjo prišlo. Za humanitarno krizo v letu 2017, ki ogroža 20 milijonov ljudi v Južnem Sudanu, Somaliji, Keniji, Etiopiji, Nigeriji, pa tudi v ne-afriškem Jemnu, bi po oceni Združenih narodov potrebovali 5,6 milijarde dolarjev (The Guardian), kar je veliko manj od 41,3 milijarde dolarjev, odtujenih Afriki.
Afrika je dejansko bogat kontinent, z veliko naravnimi viri, Afričani pa so večinoma revni. Revni so zato, ker jim krademo njihovo bogastvo. In temu rečemo svobodno tržno gospodarstvo, v resnici pa gre za globalno roparsko ekonomijo. Mnogi Afričani zaradi hude revščine bežijo. Kam že? Ravno v države, ki jim kradejo njihovo bogastvo. In na poti množično umirajo, predvsem v Sredozemlju. Zaradi vsega tega imamo slabo vest in zato v Afriko pošiljamo miloščino – milijarderji malo več, mi pa evro ali 5 evrov v obliki sms sporočil – in si rečemo človekoljubi. To je resnica o Afriki. A tudi mi nismo daleč od tega, kajti imamo zapeljivo dobro vodo in bogate gozdove. Ko jih bodo korporacije pokupile, nam bodo poslali evro ali 5 evrov … vsi smo afričani.
Miloščina ali delitev dobrin?
Afričani ne potrebujejo niti naše miloščine niti naše dobrodelnosti (ki je le malo bolj sofisticirana oblika miloščine), temveč pravičnejši globalni ekonomski sistem. Ta bi moral temeljiti na resnični razvojni pomoči in medsebojni delitvi dobrin.
Ko boste naslednjič prispevali v dobrodelni akciji za lačne Afričane ali Slovence ali za kogar koli drugega, bodite vseeno velikodušni, a naj to ne bo edino, kar boste storili. Prizadevajte si za takšen ekonomski sistem, ki ne bo temeljil na kraji, temveč na pravični delitvi dobrin, ki bo vsakomur omogočala zadovoljevanje njegovih osnovnih človeških potreb. Šele to bo pravo človekoljubno dejanje, ne pa, da sebe povzdigujemo z dajanjem miloščine, njene prejemnike pa ponižujemo v uboge človeške pare.
Vir: Africa is not poor, we are stealing its wealth
Slika: Children of Uganda, Pixabay
