A če rečemo, da smo videli samo to, smo malomarni in prekratki ter o pomenu obeh besed iz naslova nismo dovolj dobro in temeljito razmislili. Tudi če naštejemo, o čem vse je tekla beseda ali o čem so govorile pesmi, ki so jih zapeli ter smo ob njih lahko tudi zaplesali, katere metode in tehnike so uporabili za to, da bi dosegli svoj namen, s kakšnimi pripomočki so si pri tem pomagali, nismo šli dovolj daleč. Dovolj daleč gremo takrat, ko o stvareh temeljito razmislimo, jih vzamemo pod drobnogled, opazimo pomenljive podrobnosti in se začnemo spraševati, kaj pomenijo za nas osebno in kakšen je skriti pomen, kakšne širše posledice lahko povzročajo in ali si prizadevajo za kakšen višji smisel.
V luči vseh dosedanjih spoznaj, ki jih z vami delimo na tej platformi, razmislimo, kako aktualne so stvari, ki jih sami počnemo dan za dnem, ko živimo svoje življenje in ko opravljamo svoje delo. Ali delamo ali samo hodimo v službo? Koliko zavedanja je v resnici v naših mislih, besedah in dejanjih? Kdaj presežemo sami sebe in svojo omejenost, ki je nasprotje odprtosti? Za odprtost si namreč prizadevamo vsi, ki pišemo bloge na platformi Inkluzija za odprto družbo.
Če želimo biti zavedni in osveščeni, moramo najprej (s)poznati osnovne pojme. Ko se lotimo iskanja pomenov določenih, v nekem trenutku aktualnih pojmov, vidimo, da niti osnovni pojmi niso tako enoznačni in preprosto določljivi, kot se nam morda zdi na prvi pogled. Ugotovimo lahko, da se pri besedah pojavljajo nekatere iste lastnosti kot pri ljudeh in ki so pomembne za razumevanje inkluzije (večpomenskost, prevedljivost oziroma zmožnost za prenos pomenov v druge jezike, druga okolja). Na podlagi tega se lahko naučimo, da je pomembno veliko razmišljati o pomenih in da imajo naša dejanja večje posledice in učinke, kot pa se jih zavedamo, če se o njih sprašujemo in jih raziskujemo.
Naše vsakdanje eksistence, omejene z avtomatičnim ponavljanjem in s prakticiranjem praks, ki jih, mnogokrat v dobri veri, počnemo, ko nekaj kupujemo, ustvarjamo, kopičimo, negujemo, si za kaj prizadevamo ali zgolj od strani opazujemo dogajanje, pogosto niso aktualne v pomenih, kot so navedeni spodaj. In pogosto niso niti spomladanske v smislu, da prispevajo k rasti novega življenja, čemur smo v naravi lahko priča vsako pomlad.
Novo, inkluzivno, pravično ter zavestno in zavedno življenje, ki bo temeljilo na kolektivni medsebojni delitvi in spoštljivi odzivnosti posameznika na dogodke ter (že) majhne nepravičnosti, pa družba nujno potrebuje. Objektivni podatki o stanju v svetu nam sporočajo, da svet ni prijazen in lep kraj za vse in bo, če bomo nadaljevali z brezglavim in brezvestnim podjetniškim načinom razmišljanja, še bistveno slabši.
Spet si bom pri razlagi besed pomagala s SSKJ. Danes se bom dotaknila samo besede AKT in na tem primeru ponazorila, kaj vse pomeni iskati smisel in se spraševati o smiselnosti takšnih akcij, kot je bila razstava.
Akt je torej beseda, ki ima vsaj štiri slovensko govoreči javnosti dostopne pomene. Lahko označuje:
1. Zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje. Ali smo oziroma bi lahko odreagirali (tudi drugače)?
2. Uradno listino. Ali spoštujemo splošno sprejete mednarodne akte in vizijo o višjem smislu?
3. Umetniško upodobitev golega telesa. Kaj bi bilo potrebno razgaliti?
4. Vsebinsko in oblikovno zaokroženo enoto odrskega dela. Smo k zadevi pristopili celostno?
Kaj je bilo zame na tem dogodku še tako aktualnega, pomladnega ter vrednega ponovnega premisleka in deljenja svojih misli? To, da sem se začela spraševati, na kakšen način smo aktualni, ko se ukvarjamo z nego, s spremstvom, z vzgojo in izobraževanjem mladine. Ko se ukvarjamo s (funkcionalnim) opismenjevanjem, so naše vsebine, tudi na področju spolnosti, uporabne za samostojno in kvalitetno življenje?
Razmišljam, kako in v kolikšni meri se odzivam(o) na trenutne dogodke, koliko smo pri tem spoštljivi, strokovno podkovani, pripravljeni sodelovati, pripravljeni aktivno participirati vsaj na način, da se soočimo z lastno omejenostjo (z lastno goloto, ki ni samo fizične narave) in izpostavljenostjo ter svoje prihodnje akcije poskušamo v vedno večji meri načrtovati bolj zavestno in zavedno.
Pohvale vsem sodelujočim za pogum, etičnost in aktivno participacijo. Vzpodbuda vsem obiskovalcem, da ob slikah postanejo in se zamislijo nad osnovnima lastnostma, ki sta predmet tega prispevka – aktualnost in pomladnost, tudi če to ni razvidno na prvi pogled. Za vse ostale pa: naj vas nagovori delo enega izmed dijakov.
Slika: Nepopolna (Peter Ekart, 2016)
