Ko so Gandhija vprašali, ali je hindujec, je odgovoril: Ja, sem, prav tako pa sem tudi musliman, kristjan, budist in jud.
Kot da nas bridke zgodovinske izkušnje – po stoletjih vojn med nami in vami, ki so svoj vrhunec doživele v prvi in drugi svetovni vojni – niso ničesar naučile. Ponovno se preštevamo kot kristjani, muslimani, budisti; Slovenci, Hrvati, Madžari, Francozi, Angleži; belci, črnci, rumeni; Srednjeevropejci, Balkanci; verni, neverni; zdravi, hendikepirani in tako naprej, brez konca in kraja. In tako povzročamo nasilje. Brez konca in kraja.
A ne obsojajmo samo politikov, čeprav ti običajno mojstrsko obvladajo najstarejšo politično obrt: deli in vladaj. Pri njihovi umazani raboti jim ves čas vestno pomagamo. Vidimo boljše in slabše od sebe – boljšim se klanjamo in pred njimi klečeplazimo, slabše preziramo in zaničujemo. Na eni strani politiki, direktorji, šefi, pomembne osebnosti vseh vrst, boljši narodi, pripadniki naših prepričanj in tradicij; na drugi strani pripadniki slabših narodov, begunci, revni in nepomembneži vseh vrst, pripadniki drugih prepričanj in kultur, itd.
V tem smo mojstri. V drugemu vidimo vse drugo, samo človeka ne. Torej smo nasilni. Za nasilje ne potrebujemo puške ali pesti, dovolj je že nekaj besed. Ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal politiko Najprej Amerika (America First), je samo na glas povedal, kar si vsi na tihem želimo: biti boljši, bogatejši, srečnejši, močnejši, pametnejši od drugih. To si želimo zase in za svojo družino, državo, narod, za svojo kulturo, vero, politično prepričanje in tako naprej. Zato se nam zdi prav, da z vsemi drugimi tekmujemo za globalne dobrine in potem temu rečemo konkurenčen ekonomski sistem. V resnici gre za skrajno nasilje, ki milijone ljudi prikrajša tudi za najosnovnejše dobrine. Ne ubijajo samo puške, ubijajo tudi ekonomski ukrepi – še bolj množično kot orožje.
Krishnamurti in Gandhi sta vsak na svoj način povedala, da smo najprej ljudje. Da ni najprej jaz, najprej moja država, moja vera, kultura, prepričanje itd. Najprej smo ljudje in najprej je človeštvo (Humanity First*). Lahko smo kristjani, muslimani, judje, budisti; Slovenci, Hrvati, Avstrijci; Afričani, Evropejci ali karkoli pač smo. A najprej smo ljudje in kot taki enaki. Zato je v 1. členu Splošne deklaracije človekovih pravic zapisano:
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.
Videti v drugemu brata je le drugačen izraz za razumevanje človeštva kot ene družine. Ko to zares doumemo, se nam ni treba pred nikomer klanjati in klečeplaziti, prav tako nam ni treba nikogar prezirati in zaničevati. In nobene pravice nimamo ekonomskega sistema organizirati tako, da tekmujemo za skupne dobrine, ki jih je dovolj za vse, premalo pa za brezkončen pohlep nekaterih. Ko bomo v drugemu videli brata, ko bomo človeštvo videli kot eno družino, bomo svoje ekonomske sisteme organizirali tako, da si bomo delili skupne planetarne dobrine za dobro vseh ljudi na Zemlji, na način, da jo ohranimo za prihodnje rodove.
Najprej človek, najprej človeštvo, najprej Zemlja. Potem jaz, moj narod, moja država in tako naprej.
Slika: MailOnline: Is India the most colourful place on Earth? Spectacular images show the Asian country at its most vibrant
*Humanity First (Najprej človeštvo) je tudi ime mednarodne dobrodelne organizacije s sedežem v Londonu.
