Dr. Dušan Rutar
Zakaj vam ne pustim blizu? Zakaj si želim vašega zaupanja, obenem pa delam vse, da bi vas odrinila od sebe? Zakaj to delam? Kaj sploh delam? Tako se sprašuje mlada dama, ki ne more razumeti lastnega početja, saj je tako nenavadno in v nasprotju z zdravim razumom. 
Resnično, zakaj bi hotel kdo odrivati od sebe človeka, ki mu je sicer naklonjen? Zakaj ne bi sprejel njegove naklonjenosti in se mu približal? Zakaj mu ne bi zaupal?
To sicer niso zahtevna vprašanja, bom pa odgovore nanje zasnoval na neki vzporednici, da bi povečal zahtevnost spraševanja, ki je sicer na mestu, ni pa videti, da bi se lahko v bližnji prihodnosti zgodilo kaj optimističnega.
Zakaj na družbeni ravni vedno znova poslušamo novorek, ki pravi, da je kapitalizem svet popolne tekmovalnosti, harmonije oziroma ravnovesij ter racionalnih pričakovanj ekonomskih agensov, med katerimi so vse večje razlike? Zakaj to poslušamo? Zakaj nam to pripovedujejo? Kaj delajo s tem?
Nekaj preprečujejo, dosegajo, da se nekaj preprosto ne more zgoditi, da se družbene krivice ne zmanjšajo.
Zakaj sem potegnil vzporednico? Da bi pokazal, kako lahko ljudje kot celota in vsak posamični človek zase rutinsko vztrajajo pri vsakdanjih dejavnostih, ne da bi se enkrat samkrat vprašali, zakaj to delajo. Dnevi se tako vrstijo, žargon se vali, ljudje počnejo, kar pač mislijo, da morajo početi, izključevanja pa ni vsak dan manj, ampak ga je vsak dan več, kajti vse več je ljudi, ki nimajo dostopa do kapitala.
Posameznik potiska od sebe ljudi, ki ga imajo radi, jezi se na imaginarne zadeve, nikamor ne napreduje in ne ve, zakaj ne napreduje. Ne potegne potrebnih potez, enako pa se dogaja tudi nad glavami vseh ljudi in za njihovimi hrbti.
Na obči ravni zato drvi človeštvo v prepad, v novo kapitalistično krizo oziroma recesijo, v brezno podnebnih katastrof, pa se vendar ne ustavi. Zakaj to dela?
Govorjenje o vključevanju ranljivih družbenih skupin popolnoma spregleda empirično dejstvo, da v kapitalizmu nastaja nov razred elite, ki ga imenujemo neo-fevdalni razred parazitov. Sem sodijo ljudje, ki dobesedno sesajo kri človeštvu. Kaj natančno to pomeni?
Pomeni tole: živijo ljudje, ki so tako neverjetno bogati (povsem zunaj pameti je podatek, da dobi nekdanji ameriški predsednik Obama za en sam govor malo manj kot pol milijona zelencev), da so povsem neodvisni od vsakega nadzora, kar preprosto pomeni, da so dobesedno svobodni od držav in finančnega nadzora, da ne plačujejo davkov in da živijo od bajnih rent.
Izključeni ljudje zato jutri ne bodo čisto nič bolj vključeni, kajti velika večina produkcijskih sredstev bo še naprej v zasebnih rokah oziroma v rokah elite, kar pomeni, da bodo zasebni lastniki kapitala in družbeni fevdalni paraziti vlagali kapital za profite, ki bodo njihovi in ki jih absolutno ne potrebujejo, saj ne zadovoljujejo čisto nobene potrebe.
Obenem pa bo še naprej cvetel žargon o ljudeh s posebnimi potrebami.
